Ključna beseda: knjiga

»Ej, zadnji čas je, da kaj narediva skupaj.«

»Ga. Trump je osredotočena na svojo vlogo prve dame.«

»Tako bo, kot da bi prebival v lepem hotelu.«

»To bo nekaj najbolj bizarnega.«

»Člani kluba bodo hranili njegov ego.«

»Samo domov hoče.«

»To pri njej verjetno ne bo dobro sprejeto.«

»Roman ima kinematografsko dimenzijo.«

»Ne silim vas, da tole grozljivo zajetno knjigo preberete od začetka do konca. Svetujem vam, da jo berete kot Biblijo, odprete jo lahko kjer koli, pa bo vedno dramatično in napeto. Jamčim. Vedno ravno koga ubijajo. Vedno ravno kdo beži. Vedno ravno iščejo morilca. Vedno ravno načrtujejo rop stoletja – ali pa popoln zločin.«

»Da bo mera polna, Štefančičevi bombastični viziji pa zadoščeno, nazadnje, med več sto obdelanimi predstavniki filmskega noirja, obdela še številne sopotnike noirja, med drugim Hitchcocka, klasične vesterne in celo – če se s tem strinjamo ali ne – muzikale, melodrame in romantične komedije tipa Adamovo rebro, Pojmo v dežju in Pismo neznane ženske.«

»Malo nenavadno je, mislim, da ta knjiga prihaja zelo pozno.«

»Vseeno pa je bila po mojem mnenju pogumna ženska; in zato sem o njej hotel napisati knjigo.«

»Nikoli niso ničesar obžalovali. Enako je bilo z mojo babico. Nikoli. Enako z mojim dedkom. Nikoli.«

»Ali je legitimno poročati o nenaravni smrti Pauline Bast – Drolc, o okrutni obravnavi, ki je je bila v Hrastovcu deležna od jugoslovanskih partizanov?«

»Toda prepričan sem, da danes lahko, morda celo moramo povedati vse zgodbe, brez jeze in razgretosti, ne da bi nepojmljive zločine, ki se jih kot potomci sramujemo, ki nam povzročajo neprespane noči, poskusili kakor koli omiliti.«

»Planeta B nimamo. Na Zemlji smo bili rojeni in tu bomo tudi umrli. Lahko pa imamo Plan B.«

»V 70. letih so bile filmske romanizacije prve knjige za odrasle, ob katerih sem odraščal.«

»Kot ljubitelj romanizacije filmov s ponosom najavljam Bilo je nekoč v Hollywoodu kot svoj prispevek k temu pogosto marginaliziranemu, a oboževanemu literarnemu podžanru.«

»Literarni talent Quentina Tarantina je očiten že od njegovih prvih scenarijev, toda videti, kako spretno obdaruje svoje like z življenjem na knjižnih straneh in kako nenehno preseneča bralca ‒ tudi tistega, ki film pozna na pamet ‒ pomeni videti mojstrskega pripovedovalca, ki bo preizkusil novo obliko in jo naredil za svojo.«

»Upam, da ne bo nikakršnih zamer: kar je pisano, sem zapisal z ljubeznijo.«

»Kakšen pa je danes? Je rajhskancler ali zapornik?«

»V življenju je bila naloga vsakega človeka, da obvlada lastno usodo ali pa dovoli, da hrabro zdrsne v prepad.«

»Moji staromodni pogledi niso ustrezali, da bi ženska krojila usodo moškim.«

»Čeprav je to obdobje časovno najbližje sedanjemu času, pa so viri precej razdrobljeni, poznavanje tega časa pa ni pretirano dobro. Med ljudmi kroži veliko različnih zgodb, celo v zgodovinskih virih smo naleteli na nasprotujoče si podatke.«

»Gradbena dela naj bi končali še letos, nato pa je treba urediti še opremo za razstavne prostore.«

»Sedel je na klop, kjer sem / imel včasih spravljene igrače. /…/ Radio v kotu je igral / psihedelične melodije iz sedemdesetih. / bil sem v svoji sedanjosti in svoji / preteklosti hkrati«

»Poznal sem njegovo / šibkost in nagnjenje do hermetične poezije, / na katera je občasno vrgla čudno luč / le ljubezen do alpskih poskočnic, ki jo je / že leta neuspešno skrival.«

»V rokah sem hkrati držal svojega očeta / in svojega sina in ju poskušal odvrniti od tega / da bi se prepustila zraku, ki ju je ločeval od vode / in tistega, kar je bilo v njej.«

»Zgolj maskirna obleka starejšega človeka, zgolj ukana za okolico, saj je v tvoji notranjosti skrit nekdo, ki je že desetletja enak / in se ne bo nikoli spremenil.«

»Šla bova ven, raziskat en in isti kraj - / ne da bi točno vedela, zakaj – (…) in v zrak pomočila – ti vlažni smrček, jaz toplo dlan.«