Ključna beseda: gledališče

»Igralski razpon Branka Šturbeja je širok, zajema vloge tako v klasičnem kot sodobnem repertoarju, enako suveren je v drami in komediji, v vsako vlogo, se zdi, vstopa z enako 'naivnostjo' in neposrednostjo, z domala otroškim čudenjem, počasi, a zanesljivo pa skozi njen razvoj – ob nesporni 'tehnični' virtuoznosti – pridobiva presunljivo miselno in emotivno globino.«

»postala veliko bolj sodobna, kot bi človek od neke stare in vsem znane pravljice pričakoval«

»kulturni produkt vladajočega in privilegiranega razreda«

»stičišče in križišče večine problemov civilizacije, kulture, in vrednot«

»Ubesedovanje je točka, na kateri Pasolini pogleda na sedanjost, sedanjost konca 60. let, torej začetkov tega, kar danes poznamo pod imenom kapitalizem. Pogleda na sedanjost kot na nekaj, kar je na neki način že preteklo, in ustvarja mitologijo, neko popolnoma mitološko strukturo iz takratnega trenutka. Ob tem naslavlja fenomene izvora nasilja in to, kako se to nasilje prenaša v vse odnose.«

»Presegli so vse zastavljene cilje, dvignili umetniške standarde, predstave so bile razprodane, številni gledalci so prihajali tudi iz tujine, veliko smo imeli tudi gostovanj. Gledališče res živi.«

»Uspeli smo vzpostaviti drugačen stik z občinstvom; kot da smo se dvignili na neko novo raven, kot da se je zgodila neka nova magija.«

»Maribor mesto velikih naslovov.«

»V njej nas avtor v dobri eni uri s preizpraševanjem lastnih idej, prežetih s francoskim (post)strukturalizmom, zlasti s koncepti Rolanda Barthesa in Debordovo kritiko družbe spektakla, popelje na zanimivo in provokativno popotovanje skozi skoraj tri desetletja svoje profesionalne in ustvarjalne poti plesalca in koreografa.«

»Pri tem samoodkrivanju lastne preteklosti večkrat samokritično obračuna s svojimi številnimi prepričanji, zablodami in zgrešenimi predpostavkami, s tem pa navsezadnje tudi na novo osmišlja svojo avtorsko pozicijo v sedanjosti, da bi lahko s tem položil še trdnejše temelje svojemu nadaljnjemu plesnemu ustvarjanju.«

»Po študiju plesa na Nacionalnem centru za sodobni ples v Angersu na zahodu Francije se je začel posvečati ustvarjanju plesnih uprizoritev, za kar ga je po lastnih besedah leta 1983 navdušila uprizoritev Nageljni (nem. Nelken) znamenite nemške koreografinje Pine Bausch.«

»Vsi v neskončnost ponavljajo isto pesem.«

»Samo ena pesem, ki osmisli vso družbo.«

»Izčrpavajoč ples v vsej svoji lepoti.«

»Gledališče ne moreš poučevati, lahko pa se ga naučiš.«

»Gledališča ne moreš poučevati, lahko pa se ga naučiš. Izkušnje drugih ti lahko pomagajo.«

»Gledališče je, tako Mayorga, najbolj politična od vseh umetnosti.«

»Cenzura ne krati pravic samo umetniku, ampak škoduje celi družbi.«

»Z gledališčem se ukvarjamo za ljudi, ki hodijo na predstave - pa tudi za tiste, ki nikoli ne grejo v gledališče. Naša drža upora je bila tudi zanje.«

»Mislim, da se nahajamo v trenutku, ko ne vemo, ali bo zmagala iracionalnost ali zdrava pamet. To je zgodba o izginotju demokracije. O poskusu nekega vladarja, da bi uredil državo, da bi poiskal razloge razpadanja in gnilobe. Ki slavno propade. Za dolgo dolgo časa. Bitka med racionalnim in iracionalnim principom.«

»Morda je največji uspeh uprizoritve prav to delikatno ravnotežje med osebno tragedijo nekega vladarja in natančnim prikazom družbenega in političnega mehanizma, ki se kljub vsem dobrim namenom neizogibno vsiljuje.«

»Zelo prepričljivo nakazati vzdušje kataklizmičnega časa, v katerega je postavljena zgodba.«

»Scenografija Branka Hojnika zelo dobro pričara vzdušje obupanih ljudi v brezizhodnosti sveta, ki se je še včeraj zdel popoln.«

»Njihov pogovor se kmalu spreobrne v še kako pomenljivo spraševanje o prihodnosti.«

»Podvig, ki sta ga sprožila brata Gargallo, se je obnesel: leta 1925 so organizacijski komite preoblikovali v Nacionalni inštitut za staroveško dramatiko.«

»Vsako leto naročimo pri kakšnem od strokovnjakov za starogrško književnost nov prevod dela, ki ga uprizorimo.«

»To pomeni, da imajo veliko posla tudi hoteli in restavracije, taksisti in turistični vodiči, pa tudi muzeji in galerije po mestu.«

»Tukaj se skriva duša našega mesta, saj zelo dobro predstavlja vse, kar Sirakužani smo in kar smo bili.«

»Tema letošnje sezone je norost, povezana s strastjo in z blodnjami. Govorimo torej o izgubi razuma.«

»Ajant je topogledno precej udoben lik, saj sredi predstave umre, kar mi je omogočilo, da sem bil lahko v drugi polovici predstave samo režiser.«