Ključna beseda: drama

»Ukvarjal sem se predvsem z iskanjem lepote v žalosti, v naključnem srečanju, v medgeneracijskem dialogu, ki je včasih neprijeten, včasih lep. Tu se ta dva lika pokažeta kot zelo odprta, svobodna, ker sta oba pripravljena poslušati in se učiti drug od drugega; in tako se ta žalost spremeni v neko grenko srečo, ampak še vedno srečo – in v tem je lepota.«

»Hkrati pa naša igralka in strokovne službe projektu zagotavljajo vrhunsko izvedbo in najboljše možnosti za uspeh.«

»Je morda glavno sporočilo, da se v življenju spopadamo s težkimi izzivi in da lahko skozi skupno delo, solidarnost in empatijo premagamo te izzive?«

»Gre za izjemno razvejano in kompleksno besedilo, ki od nas zahteva, da k delu pristopamo rahločutno, odprti za razumevanje raznih človeških odločitev, strahov, kapric in omejitev.«

»Hotel sem, da bi se ob tej drami ljudje z odvisnostjo počutili videne.«

»In hotel sem, da bi tisti, ki tega niso izkusili, na koncu malo bolje razumeli, do njih občutili malo več sočutja.«

»V večini zgodb se protagonisti bojujejo za preživetje in jih drugi liki pri tem ovirajo. V Ljudeh, krajih in stvareh pa Emmo obdajajo ljudje, ki bi ji radi pomagali, ona pa se bojuje z njimi!«

»Begunec Vučko in migrant Leo tako nehote postaneta krojilca usode podobno nesrečnih ljudi. Da bi rešila svoje finančne težave, se jih odločita prodati. In če se sprva še zdi, da jima za begunce ni vseeno, je iz dneva v dan v Leu in Vučku vse manj človeškega.«

»Nekoč so bili ljudje je film, ki ga najraje ne bi gledali. Iz preprostega razloga: ker je v njem toliko bolečine, trpljenja, stiske v življenju ljudi, podobnih vam, da boste rekli 'preveč je'. Toda Vojnović ni želel posneti pravljice za lahko noč ali komercialnega kiča za konec tedna. Ne, Vojnović je posnel film, ki pokaže, kako slaba odločitev vodi v še slabšo, kako vsak korak v napačno smer oži svet in možnosti za dostojno preživetje.«

»Najtežje je prav iskanje teh stanj, kakšna je ta tema, kakšna je ta praznina (...) oziroma prepričljivost doživljaja. S tem sem se ukvarjala in se še ukvarjam.«

»Ljudi, ki zbolijo za demenco in se zato spremenijo, ne začnemo obravnavati kot 'neke nekdanje ljudi, ampak da nanje gledamo skozi prizmo tega, kar so nekoč bili, da so vendarle vsi vredne osebe, ki so v življenju nekaj naredile, zgradile neke odnose, imele svoj krog ljudi.«

»Lik strica Matiča je pred nami zgolj običajen moški, ne pa pošast.«

»To vemo, ker lahko to preberemo v zakoniku.«

»Tamala, prekrasno ustvarjena junakinja, kljub travmi na koncu najde izhod.«

»Športni genij, ki je videti, kot da košarkarske žoge ne zna niti dobro prijeti v roke, ima nezgrešljivo intuicijo: prepričan je, da je prihodnost podjetja v košarki.«

»Dramatika pisatelja, igralca in režiserja Ivana Mraka velja za spregledano, neuprizarjano in neupravičeno marginalizirano.«

»Od vseh njegovih dramskih ciklov je t. i. trilogija Rimljanovina najbolj avtobiografska.«

»brutalne rodovine Rimljanovine«

»še najbolj približati njegovemu izvirniku«

»zelo naporen in je potekal v zelo neprijetnem delovnem okolju«

»zahtevni in premožni obiskovalci gledališča«

»Iskali smo, kako vzpostaviti te različne svetove, čase in like na neki način vse hkrati in obenem vsakega posebej, da zavalovijo drug k drugemu, da nas odnese malo v sodobnost in nazaj v Virginio in Clarisso Dalloway.«

»Neverjetno strukturo, kompleksnost, skozi katero se je težko prebiti, a se je izkazalo, da je Zajec intuitivno, izkustveno znal najti pot do teh tematik, ki se nas dotikajo zdaj.«

»Ne vzamemo si časa, da bi si ustvarili mnenje, mogoče si ga tudi več ne znamo. Pomembno je, kaj ti misliš, ne kaj misli tvoj mož, žena, prijatelji, sodelavci, mediji, družbena omrežja . . .«

»Nekoga imaš nadvse rad, z drugim bi najraje bil.«

»Podobo Patricie Highsmith večinoma določajo zadnja leta njenega življenja v Švici in sloves mrke, ljudomrzne avtorice kriminalnih romanov, prav takšne, kot mi je bila predstavljena kot majhni deklici.«

»Ko sem v Švicarskem književnem arhivu začela proučevati pisateljičine beležke in dnevnike ter se srečala z njenimi nekdanjimi prijatelji v različnih državah, sem bila ob odkritju povsem drugačne Patricie Highsmith onkraj znane podobe nadvse presunjena in osupla: prelepa mlada ženska z izredno romantično noto in poetičnim slogom, ki je v divjem povojnem New Yorku uživala neverjetno dejavno ljubezensko življenje – obenem pa tudi ganljiva in nepozabna osebnost, ki se je vztrajno zaljubljala v vedno nove ženske.«

»Antigona je tisto, kar človek ve, da bi moral biti.«

»Naša generacija ne more dajati sodb o političnih razmerjih nekega drugega časa.«

»Mit o Antigoni, pokončni in pogumni upornici, že od antike naslavlja temeljno vprašanje o nasprotju med nenapisanimi človeškimi zakoni in kodificiranimi zakoni države, med etiko in pravom.«