Ključna beseda: drama

»Begunec Vučko in migrant Leo tako nehote postaneta krojilca usode podobno nesrečnih ljudi. Da bi rešila svoje finančne težave, se jih odločita prodati. In če se sprva še zdi, da jima za begunce ni vseeno, je iz dneva v dan v Leu in Vučku vse manj človeškega.«

»Nekoč so bili ljudje je film, ki ga najraje ne bi gledali. Iz preprostega razloga: ker je v njem toliko bolečine, trpljenja, stiske v življenju ljudi, podobnih vam, da boste rekli 'preveč je'. Toda Vojnović ni želel posneti pravljice za lahko noč ali komercialnega kiča za konec tedna. Ne, Vojnović je posnel film, ki pokaže, kako slaba odločitev vodi v še slabšo, kako vsak korak v napačno smer oži svet in možnosti za dostojno preživetje.«

»Najtežje je prav iskanje teh stanj, kakšna je ta tema, kakšna je ta praznina (...) oziroma prepričljivost doživljaja. S tem sem se ukvarjala in se še ukvarjam.«

»Ljudi, ki zbolijo za demenco in se zato spremenijo, ne začnemo obravnavati kot 'neke nekdanje ljudi, ampak da nanje gledamo skozi prizmo tega, kar so nekoč bili, da so vendarle vsi vredne osebe, ki so v življenju nekaj naredile, zgradile neke odnose, imele svoj krog ljudi.«

»Lik strica Matiča je pred nami zgolj običajen moški, ne pa pošast.«

»To vemo, ker lahko to preberemo v zakoniku.«

»Tamala, prekrasno ustvarjena junakinja, kljub travmi na koncu najde izhod.«

»Športni genij, ki je videti, kot da košarkarske žoge ne zna niti dobro prijeti v roke, ima nezgrešljivo intuicijo: prepričan je, da je prihodnost podjetja v košarki.«

»Dramatika pisatelja, igralca in režiserja Ivana Mraka velja za spregledano, neuprizarjano in neupravičeno marginalizirano.«

»Od vseh njegovih dramskih ciklov je t. i. trilogija Rimljanovina najbolj avtobiografska.«

»brutalne rodovine Rimljanovine«

»še najbolj približati njegovemu izvirniku«

»zelo naporen in je potekal v zelo neprijetnem delovnem okolju«

»zahtevni in premožni obiskovalci gledališča«

»Iskali smo, kako vzpostaviti te različne svetove, čase in like na neki način vse hkrati in obenem vsakega posebej, da zavalovijo drug k drugemu, da nas odnese malo v sodobnost in nazaj v Virginio in Clarisso Dalloway.«

»Neverjetno strukturo, kompleksnost, skozi katero se je težko prebiti, a se je izkazalo, da je Zajec intuitivno, izkustveno znal najti pot do teh tematik, ki se nas dotikajo zdaj.«

»Ne vzamemo si časa, da bi si ustvarili mnenje, mogoče si ga tudi več ne znamo. Pomembno je, kaj ti misliš, ne kaj misli tvoj mož, žena, prijatelji, sodelavci, mediji, družbena omrežja . . .«

»Nekoga imaš nadvse rad, z drugim bi najraje bil.«

»Podobo Patricie Highsmith večinoma določajo zadnja leta njenega življenja v Švici in sloves mrke, ljudomrzne avtorice kriminalnih romanov, prav takšne, kot mi je bila predstavljena kot majhni deklici.«

»Ko sem v Švicarskem književnem arhivu začela proučevati pisateljičine beležke in dnevnike ter se srečala z njenimi nekdanjimi prijatelji v različnih državah, sem bila ob odkritju povsem drugačne Patricie Highsmith onkraj znane podobe nadvse presunjena in osupla: prelepa mlada ženska z izredno romantično noto in poetičnim slogom, ki je v divjem povojnem New Yorku uživala neverjetno dejavno ljubezensko življenje – obenem pa tudi ganljiva in nepozabna osebnost, ki se je vztrajno zaljubljala v vedno nove ženske.«

»Antigona je tisto, kar človek ve, da bi moral biti.«

»Naša generacija ne more dajati sodb o političnih razmerjih nekega drugega časa.«

»Mit o Antigoni, pokončni in pogumni upornici, že od antike naslavlja temeljno vprašanje o nasprotju med nenapisanimi človeškimi zakoni in kodificiranimi zakoni države, med etiko in pravom.«

»Prepričan sem, da je slovenska poetična drama unikum, nekaj, kar ni enako ali podobno ničemur iz svetovne dramatike.«

»Zažrta povsod.«

»V tem kontekstu si posameznik drugega izbira in izrablja kot objekt za lastno realizacijo ali imidž.«

»Kot nekakšen odgovor na vprašanje, kaj nam je prinesla.«

»MRI je potrpežljivo zgrajena in režijsko vrhunsko izpeljana drama, ki osupne z dolgimi, natančno orkestriranimi sekvencami protimigracijskih protestov; tako avtentičnih prizorov ne bi bila sposobna zabeležiti marsikatera dokumentaristova kamera.«

»To je zgodba o staršu, ki se sprašuje, kaj je najboljše za njegovega otroka.«

»Vojna se je končala, / odvisno od tega, katero vojno imamo v mislih: tiste, ki smo jih začeli mi, / tiste pred njimi, pred tisočletji in več, / tiste, ki so jo začele z mano, ki sem jih izgubljala in zmagovala – / te vedno cvetoče rane.«