»Levin s svojim besedilom časti gledališče, like, situacije in človeškost. In kaj je gledališče drugega kot nastavljanje ogledala družbi, v kateri živimo?«
»Levin v njem preko specifičnega humorja, brutalnega in hkrati nežnega, namiguje na to, da je vsak, ko se znajde pred neko informacijo oziroma dejstvom, v stanju pobegniti.«
»Na tem svetu torej Beckettov junak nima ničesar, razen zavedanja lastnega niča – že golo naključje mu lahko vzame vse. Ima pa še moč, da reče 'Jaz'. Z nogami v blatu in z nikoli doseženim nebom potuje svojemu neizbežnemu samouničenju naproti.«
»Nova drama Turingov stroj, ki na prvovrsten način povzema zgodbo o Turingu in o tem, kako je v drugi svetovni vojni dešifriral nemški kodirni sistem Enigma...«
»Čas pa mineva in mineva … Otožna ob izgubljenih iluzijah, neutolažljivo žalostna ob smrtih, zrem v modro ravnino: morje ne obžaluje neštetih smrti valov, ki nenehno ponikajo na sipkem pesku obale, morje ve, da se v duši oceana rojeva nov vzgib, bodoča jata valov, neštetih, ponavljajočih se, med seboj v sorodu, a neponovljivih in enkratnih v naraščanju in usihanju, prelepih valov v živosti modrega življenja! Da mi je dano biti val!«
»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«