»Jaz sem doma v pisanju, on pa je mojster jezika, torej v retoriki. Ta kombinacija je bila uspešna pri skupnem oblikovanju besedila. Podajanje žogice. Tako sva dala življenje zgodbi in šalam. Nesoglasij ni bilo, vsaj med pisanjem ne.«
»Največkrat je bilo preveč idej. Jaz bi kar pisala, on pa reže (smeh). Več nesoglasij je bilo, ko se je končan scenarij 'čistil' in so šli celotni prizori ven ... Takrat se mi zdi, da sem bila jaz tista, ki ji je bilo škoda izrezati. A na koncu se je izkazalo, da je vse, kot mora biti.«
»Preveč idej – to pa ne obstaja. Treba je le izluščiti tisto, kar je najboljše, kar najbolj predstavi zgodbo oziroma bistvo, neki lik itd. Meni je bilo najtežje brisati dobre ideje, ker so bile z vidika scenarija za film 'balast' (smeh).«
»Ob poskušanju ohranitve spomina na herojstvo odporniškega gibanja med drugo svetovno vojno pa France nezavedno uničuje življenje svoji hčerki Vidi, ki skuša gledati v prihodnost in imeti družino.«
»Vojno v Bosni sem preživela. Nekega dne imaš vse, že naslednjega dne pa večina stvari, ki si jih poznal, ne obstaja več. Samo zato, ker imamo nekatere stvari za nepredstavljive, to še ne pomeni, da se ne morejo zgoditi«
»Pri vsem klanju in razdejanju, ki ga vidimo v filmih, si ne bi mislila, da se bodo kritiki pritoževali: Ubili so tipa. Ne pretiravajmo, bil je en tip in zaslužil si je.«
