Ključna beseda: avtobiografija

»Vzorec sem poznala že na pamet, moja čustva so običajno označena kot dušeča, premočna, neobvladljiva. Označevali so me za preveč intenzivno, preveč posesivno, preveč temačno. Vedno znova so mi govorili, da sem preprosto preveč. Preveč česa? Nihče ni bil pripravljen pojasniti.«

»Od otroških let sem bila občutljiva in – 'komplicirana'.«

»Besedo oprosti je Mira imela najraje, a jo je slišala premalokrat«

»Mira je bila vulkan«

»Sovražili sta ali naju sovražita še danes«

»Mira je bila izjemno nežna oseba, prenežna za tisti čas, v katerem je razpadala država«

»Praznine, ki je ostala po njenem odhodu, ne moremo z ničimer zapolniti«

»Fatva nad Rushdiejem je nepreklicna.«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Knjiga je proračun življenja, preživetega ob prestopanju fizičnih in duhovnih meja.«

»Družina veliko pomenila, zelo jo je cenil, ni pa mu bila ovira za literarne kot tudi vsakršne druge projekte.«

»Sinead je končevala novi album, pregledovala datume nove turneje za leto 2024 in razmišljala o priložnostih v povezavi s filmom na podlagi njene knjige.«

»Naj počiva v miru.«

»Najbolj pristna reprezentacija njegovega notranjega življenja, bolečine in zmedenosti, ki ju je čutil, medtem ko je izgubil ženo.«

»Kaj pravzaprav je 'uporabno ballardovstvo'?«

»ZDA imajo svojo kulturo orožja, mi imamo svojo kulturo avtomobilov.«

»Pobesneli Max potrjuje stališče tehnološkega klanja kot naravnega zakona.«

»Nobena nesreča, nobena smrt, nobena slaba izkušnja me ni odvrnila od plezanja. Verjetno zato, ker to res neskončno rad počnem, ker se v gorah počutim kot doma, ker mi je tam lepo.  Lepota narave je osnovno gonilo, potem pa je tu še želja po avanturi.«

»Ko sem se lotil avtobiografije, sem bil v boljšem položaju, ker sem vedel, da se knjigo da napisati, kajti ko sem jo pisal prvič, nisem bil prepričan. Po drugi strani pa sem bil v slabšem položaju, ker sem moral napisati celo knjigo, ne samo polovice.«

»Druga pomembna osebnost v knjigi je Nejc Zaplotnik, ki je bil najprej moj učitelj, vzornik, potem pa sva zelo hitro prišla na eno plezalsko raven in sva bila soplezalca in velika prijatelja.«

»To je bila odprava, na kateri so skušali preplezati novo smer v južni steni Anapurne, a so imeli veliko slabega vremena in so si polomili zobe že v prvi polovici stene.«

»To je zgodba o moštvenem duhu, ker tam brez ekipe ni bilo nobenega upanja na uspeh. To je tudi zgodba o žalostnem koncu, Marjan Manfreda - Marjon je imel črne prste, ko je prišel s poskusa na vrh, in so mu morali dele prstov odrezati.«

»Pa niso najbolj poznali moje duše in mojega srca, ki je utripalo samo za plezanje.«

»To je bilo moje alpinistično dno. Spet sem se moral naučiti hoditi, plezati, si zaupati.«

»Nekdo je pripomnil: Kje pa si že videl avtobiografijo v dveh delih?! Pa sem rekel, saj sem že itak nekaj posebnega, bom pa še tukaj.«

»Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo . . .«

»Mar ni bilo dovolj, da sem življenje živel, da sem srečal več ljudi, kot se je nabralo bralcev mojih knjig?!«

»Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …«

»da je pisanje pesmi, takrat, ko žena spi in bi moral biti ob njej, znamenje vrhunske sebičnosti«

»Kje je tu smisel življenja? ... Moje bistvo se ne izraža ne z besedami ne z mislijo … Mar ni bilo dovolj, da sem življenje živel, da sem srečal več ljudi, kot se je nabralo bralcev mojih knjig?! ... Pisati o sebi pomeni, da ne verjamem, da sem sploh živel, če ne pustim sledov …«