»Osvežujoče je naleteti na opise kemije, ki se gladko prepletajo s pripovedjo. In ko sem se poglobila v zgodbo, me je ta pritegnila, navijala sem za Jaq. Na kratko – roman je kriminalka, polna akcije, z močno in iznajdljivo protagonistko. Zgodba je zabavna in napeta ter mi je ponudila veliko piflarskih trenutkov, v romanu sta racionalno razmišljanje in poznavanje kemije rešila dan.«
»Klik kemija in bioortogonalne reakcije so kemijo popeljale v obdobje funkcionalizma.«
»Zahvaljujem se ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem sem pisal, tistim, ki so mi pri tem pomagali, me podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi, in vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge.«
»Zaradi koronavirusa ... skoraj nisem stopil iz hiše in sem večino časa preživljal doma. Jasno, da sem se oziral v svojo notranjost. In takrat se mi je zazdelo, da je morda čas, da napišem to zgodbo.«
»V tej zgodbi sem bil prevaran, zdaj mi je žal.«
»Zasukala sem fokus, si izmislila zaplet in zgodba je stekla sama od sebe.«
»Evo me, tu sem.«
»Začetek branja je bil težek, saj pripoved preskakuje v času in prostoru, težko sestaviš sklenjeno zgodbo in zato težje slediš poteku dogajanja. Ampak več kot sem prebrala, bolj sta mi deli postajali všeč, predvsem Angel pozabe.«
»Smrti ni. Sem samo jaz, ki umiram.«
»Vedno sem si predstavljala, da bom nekoč napisala roman, morda detektivko, ker rada pripovedujem zgodbe.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju