Citati avtorja Miklavž Komelj

»Skrij me, sneg«

»Tega, morda na prvi pogled presenetljivo, odkrije v cerkvenem, religijskem okolju.«

»Krst razume kot smrt religije.«

»Dela Mateja Metlikoviča ... verjetno v tem trenutku najresnejši poskus oživitve vizualne sakralne umetnosti v Sloveniji.«

»Z najnovejšo razstavo, razkošno, kakor da je v čudežni deželi Alica zaplesala z baročnim pesnikom Luisom de Gongoro, se je njegova halucinantno intenzivna imaginacija tako stopnjevala, da ravno zaradi tega stopnjevanja ne moremo več govoriti o izmišljenem: umetnik namreč svojo imaginacijo tako stopnjuje, da postane živa resničnost.«

»Kakšen bo odziv, ne morem vedeti, zagotovo pa gre za čudovito pesnitev, za katero bi si želel, da bi jo ljudje poznali.«

»Njegoš mi je zelo pri srcu, intimno ga čutim že 30 let, celo poseben del mene je povezan s tem.«

»Njegoš je skrajno zanimiv pesnik, od katerega se da veliko naučiti, čisto v smislu te dikcije, pesniške, epske.«

»To je fantastična genialna pesnitev, ki se dogaja v 17. stoletju, če bi jo hoteli prenašati v 21. stoletje, postane strahota.«

»Stvari so pred nami v svoji nenapisanosti.«

»V magmatskem stanju nastajanja.«

»Proces zahteval izjemno natančnost.«

»Za seboj potegne izjemno veliko dela.«

»Kar se upira klasifikaciji ...«

»Ga je zanimalo pretežno prav tisto, česar ni mogoče klasificirati.«

»Eden najboljših uvodov v njegovo poezijo je prav citat Moje življenje je moja revolucija, ki je obenem uvod v njegovo politično publicistiko.«

»Besede imajo smisel šele skozi verifikacijo, realno dejanje.«

»Čeprav je bil kot oseba zanosen in optimističen, je njegova poezija izrazito intimna, tematizira zadušenost, razpad.«