»Moja mama je trenutno v Ukrajini, v Odesi, zbudilo jo je padanje bomb.«

»Blizu nas je zabobnelo in zbudila se je s strašnim kričanjem. Sploh je nisem mogla pomiriti.«

»Povrnila se mi je vera v sodstvo.«

»Naj me je ujela, briga me! Še vem ne, kdo je. Samo mimo je šla.«

»Danes sem hvaležna, da sem zbolela. Bolezen me je zbudila, prisilila me je, da se umirim.«

»Zbudite se, kliče nas glas.«

»Pogovorila se bom s tvojo mamo, če me boš seznanil z njo.«

»To me je najbolj čustveno prizadelo, videti mamo in jo slišati.«

»So mi dopovedovali in mi tudi dopovedali nekje v podzavesti, da je to povsem normalno in vsakdanja zadeva, da je 15-mesečni otrok dva dni pri očetu, dva dni pri mami, saj naj bi mama bila isto kot oče in oče isto kot mama.«