Omemba: Kaja

»Ljudje razmišljajo, kako bi lahko tudi oni kaj prispevali, težko nam je le sedeti doma in čakati ob mislih, da se nedaleč od nas dogajajo težke situacije.«

»Kar sem jaz videla ali pa slišala, je za varnost dobro poskrbljeno.«

»Prostovoljstvo v času epidemije je pravzaprav zelo zanimivo. Spoznala sem, da je sicer kakšen ukrep slabo premišljen, morda celo nesmiseln.«

»Sosedje se med sabo poznajo in je pomoč tako preprostejša, kot če se kot prostovoljec pojavi kak neznan človek.«

»Greš? Grem!«

»Iz otroštva se najbolj spomnim nasilja vseh vrst, od psihičnega, spolnega, fizičnega …«

»Udarcev in vsega drugega, kar nama je počel, se spomnim, kot bi se zgodili včeraj.«

»Tistega jutra naju je z bratom zbudila mama, a ne tako, kot mame budijo svoje otroke. Zbudila naju je s kričanjem in nato sem v odsevu balkonskih vrat videla, da očim ubija mamo pred mojimi očmi.«

»Vseskozi sem imela občutek, da sem sama na svetu in edina, ki se ji to dogaja.«

»Pred mano sta dve zelo različni poti. Po eni strani bi s končanjem šolanja in zaposlitvijo finančno močno razbremenila družino, pri kateri živim.«

»Vsi smo se ga bali, živeli smo v nepopisnem strahu. Nihče ni upal pomagati, nihče ni ukrepal.«