»Verjetno se ljudje sprašujejo, katere pesmi bodo.«

»V zmagovalnem sklopu Matjaža Pikala, za cikel pesmi Ameriški sprehajalec pa pesniški jaz poudari razmišljanje o neoliberalističnem sodobnem bivanju, do katerega je tudi kritičen. Vse je zapisano semantično uglašeno in sugestivno, tako da pritegne bralčevo percepcijo.«

»Nastajajo ceste, / po katerih se majhne punčke / ne vozijo same.«

»Globel, v katero še donim, / nima sten, nima dni, / nima tal, ne oči, // cedi se v stalaktit presihajočega življenja, / se cimi v zadnjo plast skorje spomina.«

»... družba v kateri se gibljem in jo kvazi sooblikujem / je kot nemaren vase zaljubljeni fuck boy / ki se briga samo zase ...«

»v katerih časih že živiva?«

»Moja ženskost je drugačna od tvoje, / zato včasih ne najdem besed, / s katerimi bi te pomirila.«

»Kot vztrajna kukavica iz ure S svojim ritmom po besedah komisije ponazori vse zgodovinske zmote, iz katerih smo se bolj malo naučili, in nam kot vztrajna kukavica iz ure (ali detel na deblu) v glavo utrkava problematiko vesoljne človeške mentalitete.«

»Modrec je nekoč zapisal, naj umetnost odslikuje / tudi časa duh in žmoht, po katerem popotuje.«