Zdaj govori režiser

»Odkril je čustvo in je pripravljen umreti, da bo ostal zvest temu razodetju.«

»Za september je napovedan začetek snemanja filma Hotel alkohol.«

»Pijanec, norec in narkoman ne uspejo zmagati na 'olimpijadi' v psihiatrični bolnišnici. Po sporu z glavnim zdravnikom razočarano pobegnejo.«

»Take majhne stvari so zame zelo pomembne.«

»Žlahtni meščan«

»Tip, ki je resnično živel, a nikoli ni bil zares slaven ... pisal je filmske recenzije za pornorevijo. Bil je ciničen kot hudič. Njegove kritike so bile križanci med zgodnjim Howardom Sternom in Travisom Bicklom, če bi Bickle ocenjeval filme.«

»Vse ostalo je bilo preveč umazano branje. Ampak ena od teh pornorevij je imela res zanimivo filmsko rubriko.«

»Naslovno vlogo v Filmskem kritiku namenil igralcu, ki bo zanj prvič nastopil v glavni vlogi in 'je star okrog 35 let'.«

»Film temelji na realnosti vsakdanjega življenja žensk srednjega razreda v Iranu. Resničnost njihovih življenj je bila komaj kdaj povedana, vendar je to igriva zgodba o upanju in veselju v življenju, pa tudi o absurdnosti smrti«

»Roman je pisatelj med drugim napisal tudi na temelju kratkega zapisa o umoru, objavljenem v mariborskem časniku.«

»To je bilo vsebinsko izhodišče za našo uprizoritev.«

»Pred nami je zaživela Ana, Anica, delavka v Hutterjevi tekstilni tovarni.«

»Pripovedujeta nam o sebi, o svojem življenju in o nasilju, ki se ne bi smelo zgoditi.«

»Ena največjih radosti mojega življenja je bila vključitev Chite Rivera v prizor mojega filma Tick, Tick ... Boom.«

»Kako se torej film spopada z občutljivo temo kanibalizma? Z izjemo nekaj temeljito obranih kosti se Bayona taktno izogne eksplicitnim prizorom.«

»Delo govori o tem, kako lahko želja po nadzoru rodi nasilje.«

»Ubesedovanje je točka, na kateri Pasolini pogleda na sedanjost, sedanjost konca 60. let, torej začetkov tega, kar danes poznamo pod imenom kapitalizem.«

»Ob tem naslavlja fenomene izvora nasilja in to, kako se to nasilje prenaša v vse odnose.«

»Izgubil sem politični idealizem. Zato sem odšel, družino odpeljal spet v Kanado in raztrgal svoje zelene karte, česar mi otroci še vedno niso odpustili.«

»Ko sem bil mlad, sem imel odpor do klasikov z vidika, da so pretirano cenjeni. Ko sem bil star 27 let, sem že režiral Hamleta in sem bil prepričan, da vem vse o njem.«

»Imam zgodovino s slovenskim gledališčem. Leta 1991 sem tudi v Drami režiral Peera Gynta in pozneje Molierovega Ljudomrznika.«

»Delal sem tudi v Nemčiji in na Švedskem, pa jezikov ne razumem. Ampak poznam snov, dramo in replike.«

»Želel sem prikazati ‘človeško’ psihiatrijo, ki še vedno vztraja, čeprav je ogrožena.«

»Adaptacija? Modernizacija? Aktualizacija? Sprememba knjižnega jezika v narečje? Ali mogoče novo branje klasicistične mojstrovine?«

»Tako kot Aličina čudežna dežela je tudi gledališče svet, ki ima možnost, da stvari obrača na glavo in me z drobnimi zasuki ter majhnimi presenečenji sili, da začnem razmišljati o samem sebi, o svojem mestu v svetu in o svoji identiteti.«

»Kdo je bil Peter Musevski? Bil je človek. To je v resnici bil in takšni so bili tudi njegovi liki. Kadar mu je kdo to rekel, mu je bilo všeč in mu je pomenilo več, kot če si mu rekel, da je izjemen igralec. O tem drugem je ves čas dvomil. Morda je ravno dvom tisto, kar zaznamuje vse njegove like. Peter je bil tako prepričljiv pred kamero tudi zato, ker je utelešal človeško krhkost. Tisto krhkost, ki ga je na koncu pokopala. Veliki vedno odidejo takrat, ko tega nihče ne pričakuje.«

»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje. Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«

»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje.«

»Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«

»Igra je odziv na celoten svet, kamor hodimo. Približujemo se katastrofi, podnebni ali drugačni, medtem ko svet, v katerem živimo, ta zahodna civilizacija in neoliberalna parlamentarna demokracija, ki jo sploh Združene države Amerike promovirajo kot najboljši 'rajski vrt', to ignorira. In mogoče je ravno to vzrok našega propada.«