Zdaj govori fotograf

»Mora se razvijati. Tako je veliko zanimivejši.«

»Na letni ravni umre sedem do deset milijonov ljudi, kar je dva- do trikrat več, kot jih umre za posledicami trenutne pandemije.«

»Enak občutek sem imel pri fotografiranju Natalije Vodianove in Kate Moss. Čustva v prisotnosti čiste lepote.«

»Ciril Jazbec usmerja fokus svojega fotoaparata v trajnostni razvoj, v spremembe, ki jih v naravi povzroča človek s svojim pehanjem za nenehnim razvojem in dobičkom in ki usodno vplivajo na človeka in njegovo nadaljnje življenje na modrem planetu.«

»Izredne razmere. Ničesar izrednega ne vidim.«

»Na ta dan je zagorela 24-nadstropna stolpnica v Northingtonu, v požaru je umrlo 72 ljudi.«

»Na tretjem pohodu sem se jim pridružil tudi sam s svojim fotoaparatom ter jih nato spremljal in podpiral ves čas svojega bivanja v Londonu – do oktobra 2019.«

»Fotografije prikazujejo človeka v globokem čustvenem stanju, a tudi človeka v svojem dostojanstvu v trenutku, ko ga okoliščine in spomini pritiskajo proti tlom, a hkrati v trenutku, v katerem jasno kaže svojo pokončno držo ter izkazuje sočutje in solidarnost – saj smo se vedno znova odpravili na pohod zato, da se spomnimo na umrle, podpremo preživele in poskrbimo, da se to nikoli več ne ponovi.«

»Ponosen sem, da lahko končno razkrijem, da sem fotograf Pirellijevega koledarja za leto 2022.«

»Nisem iskal samo lepih deklet. Iskal sem dekleta s samosvojim značajem, lastno osebnostjo, neodvisne ... kot je bila Julija.«

»Koledar uprizarja ženske, ki sanjajo.«

»Reka je vitalnega pomena za več kot 1100 vrst sladkovodnih rib in je kulturno pomembna za ljudi v Albaniji.«

»Ljudje, ki jih fotografiram, me sploh ne zanimajo. Ne dekleta, ne njihova zasebnost, ne značaj. Zanima me zunanjost.«

»Vedno sem sanjal o nekem drugem času, o pravičnejšem času. In demonstracije so se mi zdele, in v večini primerov so, pot odprave krivic, ki so se nakopičile do te mere, da morajo ljudje izraziti svojo voljo s skupinskim in z javnim nastopom.«

»To zahtevamo še danes.«

»Anita je bila katalizator za zgodnje razmišljanje in umetniško samozavest Nicka Cava.«

»Telo, ki ga posedujemo in ki mu pripadamo.«

»Moje delo je delo režiserja.«

»Želim si zajeti ljudi, ki so v teh časih pozabljeni in za večino nepotrebni. Želim si, da ljudje vidijo, da nas ni malo in da smo pomembni.«

»Ko objavim termin, je v desetih do petnajstih minutah zapolnjen.«

»Želim dati priložnost vsem, ki si želijo biti zraven, dati svoj obraz, pokazati, da obstajamo in da nas ni malo.«

»Nastala je ena najsijajnejših fotografij, kar sem jih kdaj videl, ki še posebno ustreza današnjemu času, ko je vtis, ki ga dobimo v prvem delčku sekunde, tako pomemben.«

»To, kar iščem v portfolijih fotografov, so dokazi o njihovi edinstveni viziji. Kaj na svetu vidijo na svojstven način?«

»Moj moto je 'no crop, no photoshop'. Odkrito povedano, tudi zato, ker se mi preprosto ne ljubi. No, pravzaprav tudi ne znam (smeh).«

»Sam sem si fotoaparat s filmom omislil, potem ko sem po enem mesecu od nakupa izgubil precej drag digitalni fotoaparat. Potem sem si preprosto nabavil aparat za enkratno uporabo, kar je bila pač prva rešitev, vendar sem posledično začel kar nekako drugače dojemati fotografijo. Tako da je iz nečesa slabega izšlo nekaj, kar danes vidim kot eno boljših stvari, ki so se mi zgodile.«

»Matjaž Krivic nam je podaril nekaj svojih fotografij iz svojih fantastičnih pejsažev, iz Velikonočnega otoka in Indije, in smo to vmontirali noter in pokazali, kako je lahko tipiziranje lovske preže na nek način tudi zabavno.«

»Ob projektu Lepena nikakor ne gre za ilustracijo besedila oziroma vizualno prepisovanje romaneskne predloge.«

»Približam se drevesu, da sem skoraj čisto zraven debla, skozi objektiv gledam lubje in zdi se mi, da vidim ploščato gorovje z dolinami, ki strmo padajo z robov visokih skal.«

»Morda se je ob njeno deblo prislonil tudi Ernest Hemingway, ki je bil na tej gorski planoti takrat, ko je delal za Rdeči križ in videl grozote takratnega sveta. Če bi umrl, bi hotel biti pokopan prav tu, je govoril, na planoti Asiaga naj me pokopljejo.«

»Sem zelo vesel, kaj naj rečem, upam samo, da nas bodo pustili odprte.«