Ključna beseda: pohodi

»Na katerikoli točki življenja si, so v knjigi odgovori.«

»Svoj čas sva veliko tekla, se udeleževala tudi raznih tekaških tekmovanj, z leti pa človek ne more več biti toliko aktiven.«

»Lepota tovrstnih potovanj je v tem, da imaš zelo malo prtljage.«

»Sva v različnih življenjskih obdobjih in tudi različno telesno pripravljena.«

»Nikoli ne greva spat skregana.«

»Sama si brez knjig ne znam predstavljati ne dneva, ne tedna, ne življenja.«

»Osebno se počutim dobro, v resnici ne bi želel živeti nikjer drugje.«

»Otrokom zmeraj rečeva: pojdite ven, poglejte, poskusite.«

»Počutimo se izolirani, britanska vlada, Evropa in Irska pa kujejo zaroto proti nam.«

»Na ta dan je zagorela 24-nadstropna stolpnica v Northingtonu, v požaru je umrlo 72 ljudi.«

»Na tretjem pohodu sem se jim pridružil tudi sam s svojim fotoaparatom ter jih nato spremljal in podpiral ves čas svojega bivanja v Londonu – do oktobra 2019.«

»Fotografije prikazujejo človeka v globokem čustvenem stanju, a tudi človeka v svojem dostojanstvu v trenutku, ko ga okoliščine in spomini pritiskajo proti tlom, a hkrati v trenutku, v katerem jasno kaže svojo pokončno držo ter izkazuje sočutje in solidarnost – saj smo se vedno znova odpravili na pohod zato, da se spomnimo na umrle, podpremo preživele in poskrbimo, da se to nikoli več ne ponovi.«

»To je nenehna nega, nenehna skrb, to so obiski pri zdravnikih, pregledi.«

»Ko bomo začeli pohod, bodo drugi spoznali, kaj je sploh cerebralna paraliza in ko bo tega dneva konec, jo morate spoštovati.«

»Potem greva na kakšen izlet, se druživa, skratka, imava se zelo pestro.«

»Da si ljudje s cerebralno paralizo želijo bit del družbe, želijo živeti skupaj s svojimi sorojenci, sorodniki, prijatelji. Želijo obiskovati šole ... želijo hoditi v službe, biti ustvarjalni.«