»Šel sem do mize, gospod Breznik je umaknil računalnik, mene ne zanima, kaj ima kolegica Sukič na računalniku, absolutno ne, ampak sem samo slikal javno površino, ki se vidi, in sem potem tudi na socialnem omrežju Twiter to objavil. Tam je dokaz, kaj sem fotografiral.«
»Baje sta celo odprla zaslon mojega računalnika in fotografirala, kaj in zakaj, ne vem.«
»Sem šokirana, zgrožena in očitno v stranki SDS-a nimajo mej.«
»To je nekaj nezaslišanega in nedopustnega.«
»Po dveh letih se še vedno pozna, ko je Levica, takrat KUL-opozicija, s svinčnikom uničevala javno lastnino, to sem šel slikat.«
»Absolutno ne, lahko gremo gledat posnetke, niti dotaknil se nisem, samo slikal sem javno površino v DZ-ju.«
»Vsak od umetnikov je prinesel svoj značaj. Ne glede na to, kakšno idejo sem jim predstavil o načinu dela, se je skoznjo zrcalila njihova osebnost. Zadevo so spremenili v nekaj svojega.«
»Na koncu je prejel stoječe ovacije.«
»Mora se razvijati. Tako je veliko zanimivejši.«
»Navdihnili so me evropski fotografi, ki so poskušali dokumentirati stavbe v svojih mestih med drugo svetovno vojno, da bi jih pozneje lahko obnovili.«
»Da nekaj dokumentiraš, ni treba biti strokovnjak.«
»Ves čas obiska smo vsi nosili maske. Ker njih redkokdo obišče, sploh na visokem državnem nivoju, smo si te maske sneli za fotografijo, za spomin, za album.«
»Moje iskreno opravičilo, da mi je to sploh padlo na pamet, pa še sam sem bil predlagatelj.«
»To se mi pa res ne zdi vredno razmisleka o odstopu, res ne.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju