»Situacija – med potjo na skupni cilj s štirimi neznanci deliti par kvadratnih metrov pločevine – že sama ustvarja materijo, ki hoče reagirati. Vsaj literarno, vsaj na polju zamišljanja.«
»V resnici prevozi zvečine niso tako zanimivi, le tu in tam se začrtajo nastavki nenavadnih srečanj in dialogov.«
»Horizont mogočega na prevozih mi je dobro znan, saj jih dokaj redno uporabljam zadnjih deset let, odkar sem se preselila v Ljubljano.«
»No, privoščila sem si en ekskurz v resničnost – v zgodbi #prevozi se pojavi resnična oseba, Aljoša Harlamov.«
»Mimogrede – lega, ki mi je med pripovednimi glasovi zelo blizu, je nekoliko starejši, zagrenjen tip, ki po malem sovraži vse, kar vidi.«
»Kako so se glasovi oblikovali? Pripovedovalci posameznih zgodb nimajo veliko skupnega, razen tega, da jih vse spoznamo na poti.«
»Ne le starši, ukvarjate se z več generacijami v družinah, kakor je v zgodbi z domom upokojencev, likom tete Čiča, ki deli premoženje …«
»V kognitivni zavesti Srednjeevropejcev je Balkan notranje razdeljen zaradi 'etničnih sovraštev', preveč čustven, iracionalen, skorumpiran in brezperspektiven, medtem ko je Sever korekten, zadržan, demokratičen, socialno urejen in poln dobrih obetov.«
»Projekt smo si zastavili tako, da proučujemo, kako se razvijajo misel o slovenstvu, nacionalni naboj in nacionalna identiteta. Kateri so tisti mejniki v slovenski zgodovini, na katere se opiramo, ko rečemo: to smo mi, mi smo Slovenci.«
»Ko sem besedilo odbil v roke, sem bil takoj prepričan, da je to odlična knjiga in nekaj, kar mora priti v širšo javnost.«
»Mimo teh ključnih dogodkov seveda niso mogli iti, so jih pa kritično opredelili.«
»Danes vemo, da Karantanija ne more biti prva slovenska država.«
»Prvič v svoji zgodovini je morala Cerkev govoriti v slovanskem jeziku. Vse je bilo treba povedati v jeziku, ki ga Cerkev dotlej ni uporabljala, in zato je morala vzpostaviti ustrezno terminologijo.«
»Vsa besedila moramo razumeti v duhu časa, da lahko razumemo, kako nas določajo še danes.«
»Ideja slovenstva nastaja v širšem idejnem in geografskem prostoru in je v veliki meri pogojena z vprašanji, ki zadevajo vseevropska področja.«
»Naj pazijo na svoj zvok in vsebino. Pevec je tisti, ki mora paziti na to. Ni dobro, da drugemu prepustiš odločitev, kakšen naj bo tvoj zvok ali katere pesmi bi moral peti. Dobro je biti izbirčen, hkrati pa moraš tudi koga povabiti k sodelovanju.«
»Ne pa vsega. Na neki način si simbolno operemo roke, najbrž tudi o naši nadaljnji usodi. Vemo, da ni vse pod našim nadzorom, človeška volja ni vsemogočna. Ne verjamemo, da si nekaj zamisliš in se to nato zgodi samo od sebe. Opažamo, kako veliko željo imamo, a želja ni zadosti.«
»Še danes se me radi spominjajo, bil sem edini učitelj, ki je na sklepni prireditvi na nogometni tekmi lahko igral za ekipo učencev in ne učiteljev. Imel sem naravni talent, da sem znal pritegniti pozornost mladih. Prek spolne vzgoje sem postal njihov zaupnik.«
»Branje knjig je temelj empatičnega človeka. Današnja družba je znana po svoji neenakosti, po svojih problemih, zatiskanju oči pred okoljsko problematiko, nekateri celo menijo, da Zemlja ni okrogla.«
»Ključ, ki ga iz filma sicer ne moremo tako preprosto razbrati, je, da sta Kubrick in Clarke želela narediti spravo med religioznim in ateističnim pogledom na evolucijo.«
»Film ni nujno samo zabava, vendarle je umetnost, ta pa ni namenjena uspavanju ljudi, ampak da jih prebudi, aktivira in spodbudi čustva, da naredijo nekaj novega.«
»Zakaj so knjige drage? Ker se ne prodajajo. Zakaj se ne prodajajo? Ker so drage.«
»Težko delam knjigo s Sašem Dolencem, če me fizika prav nič ne zanima.«
»Določene knjige so slogovno zahtevne, zahtevajo kilometrino branja, so prepletene z zgodovino literature ali umetnosti, da jih je težko videti kot nekaj, kar bi se lahko prijelo med bralci.«
»Premalo se ceni intelektualno delo, vložek založbe, lektorja in vse, kar je potrebno, da nastane dobra knjiga.«
»Razočarajo me avtorji, ker na literarnih večerih, če bo neki slovenski pisatelj predstavljal roman, med občinstvom ne bo njegovih kolegov.«