»Na čaj ali večerjo je k sebi vabil domače in tuje dame. V njihovi družbi je bil Metternich 'kakor petelinček med piškami'. Ni bil pa sam med njimi, vedno je povabil še kakšnega mladega plemiča, da mu je delal družbo.«
»Nujno je vrniti sokola prav tja, od koder je prišel ... Bil je last Henrika VIII., [ki je] ukazal, da jih več izdelajo za svojo novo ženo, vendar je kmalu za tem ukazal tudi, naj jih odstranijo. Lahko da so jih odstranjevali dobesedno takrat, ko so Anne Boleyn odrezali glavo.«
»Poskušal je izpodriniti papeževo avtoriteto in se je promoviral kot nekakšen cesar, ne le kot kralj. Henry in Anne sta se zelo potrudila za nekakšen piarovski podvig. Dekoracija Hampton Courta je bila povezana z njunimi ambicijami in kljubovanjem papežu.«
»Ironija je v tem, da je Anne Boleyn najbolj priljubljena od šestih žena in je verjetno tista z najmanj preživelimi dokazi ... Ker jo je Henry izbrisal. Res zanimivo je, da je ptico nekdo očitno želel shraniti za potomce. Torej je verjetno podpiral Anne.«
»Niso vsi primerki sokola popolnoma taki kot ta, ampak so podobni. To je kronani sokol. Fascinantno je, ker je bila takšna vsa dekorativna shema, preden je Anne dejansko postala kraljica. Toda takrat, ko sta imela s Henryjem ambicijo, da bo vsak hip postala kraljica. Tako so se lotili dela, zavzeto okrasili Hampton Court, pripravljeni na ta veličastni dan. Seveda je šlo vse precej narobe.«
»Narodne identitete v tistem času niso oblikovali samo jezik, kultura, umetnost in znanost, ampak je k temu pomembno prispeval tudi tolar.«
»To je grafični prikaz intenzivnega zračnega bojevanja med vojno, ki mora biti vsem v opomin, da se vsak dan trudimo za mir, strpnost in sodelovanje.«
»Kot pravi Alessandro Pesaro, vodja modula za upravljanje kulturne dediščine te univerze, je Park vojaške zgodovine odličen primer dobre prakse upravljanja kulturne dediščine, zato bo povezovanje z muzejem vsekakor pripomoglo k razumevanju te tematike.«
»da to razdelimo, kajti za Istro je že bila narejena monografija, ravno tako za Pivško, in da bi pokrili to belo liso, ki je ostala, to je bilo nekdanje brkinsko okrožje«
»In sem bila prav presenečena, kaj vse so ljudje znali povedati. Recimo leta 1940, katere družine so živele na vasi, kdo je šel v italijansko vojsko, kdo je bil zaprt pod Italijani, kdo pod Nemci.«
»Pozidana je v preprosti, klasicistični obliki in opremljena z manjšo plastiko, v betonskih tleh pa so vloženi imenitni, iz dvorca izvirajoči, živobarvno z eksotičnimi ptiči, rozetami ipd. poslikani tlakovci iz 2. polovice 17. stoletja, pač tisti, ki jih v svojih spominih na Dol omenja F. M. Pogačnik in so po svojem značaju v našem prostoru izjemni.«
»Sam sem bil presenečen, da je v drugi polovici 19. stoletja to vaško življenje ne le v ekonomskem pogledu, ampak tudi v društvenem pogledu pognalo take korenine, da je bilo tako živahno, da je bil ta utrip neverjetno prisoten. Ni slučaj, da zlasti po osamosvojitvi občine Marezige govorijo o trdnjavi slovenstva v slovenski Istri.«
»V 21. stoletju verjamemo, da smo državljani sveta brez meja. Spopadi se dogajajo nekje daleč, na drugih celinah. Pozabili smo, da je še pred četrt stoletja vojna uničevala bližnje države«