Ključna beseda: umetnost

»Ob vedno večjem zavedanju in poznavanju večplastnosti človekovega obstoja se festival letos ukvarja s temo Pod površjem. Kdo smo, kaj je skrito, kaj se mora odkriti, kje in kako, na kakšen način.«

»Čudovito se mi zdi, da film tako nagovarja gledalce, da ga čutijo. Veliko ljudi mi je reklo, da so ob ogledu filma jokali, da so se zaradi njega odločili, da nekaj spremenijo, da so si ga pogledali dvakrat ali celo trikrat. Nisem se zavedala, kako kako močno nagovarja ljudi. To mi je zelo pomembno.«

»Hans-Werner, moj notranji svet je veliko večji od zunanjega sveta. Če vstopiš vanj, ne prideš do konca, greš vedno globlje.«

»Tu je veliko reakcionarnih moških, ki ne razumejo moderne umetnosti.«

»Ko nekoga slikam, ne zadostuje, da opazujem zgolj človeka pred seboj, ampak se moram z njim povezati, to pomeni, da se moram odpovedati delu sebe.«

»S citrami je iskal in našel svojo narodnozabavno vižo z osnovo v ljudski glasbi, ki čuti dušo in seže v srce.«

»Za citre sem si vzel veliko časa. Največkrat po dve ali tri ure na dan. Sicer mi je prve strune kupila mama od nekega Juda v Ljubljani. Bile so koncertne, 38-strunske. Kasneje pa mi jih je s svojo veščo roko izdeloval tudi izdelovalec citer, mojster Vinko Novak.«

»Ars fest je festival kulture in umetnosti, povezovanja ljubiteljskega kulturnega udejstvovanja s profesionalnim, je festival čezmejnih vezi in zagona novih sodelovanj, je festival, ki širi obzorja tako sodelujočih kot publike.«

»Ars fest je dokaz, da se še da ustvarjati umetniške vsebine v našem okolju, čeprav to ni vedno opaženo tako, kot bi si želeli. Zato je včasih treba najprej odstreti ovire na poti, da korak steče in se pogled usmeri naprej. Želja po dajanju postane enostavno prevelika, da bi potrebovali trepljanje po ramenih. Vsakdo, ki se postavi na oder, je solist, vsaka črta je mojstrovina in nepogrešljiv del našega skupnega popotovanja.«

»Preučuje razstavne, ateljejske in obprodukcijske spontanosti v umetniškem procesu. V tej praksi, in tudi pri umetniškem delu Delo je treba poiskati, se ozadje, okvir, podstavek umetniškega dela z minimalno gesto preobrne v delo samo. To se zgodi natanko tako, da izpostavi njegovo odsotnost, njegovo očitno neidentičnost (z idejo, predstavo, konvencijo o tem, kaj in kje je umetniško delo v galerijskem prostoru). S to gesto se umetniško delo ne ukinja, temveč se vzpostavi na nov način – z dvoumnim, kontradiktornim umikom umetniškega dela iz horizonta pričakovanja gledalca.«

»Na ta način je proces "povišan v umetniško delo".«

»Eden od utemeljiteljev medijske arheologije bo s pogledom v zgodovino pokazal na aktualnost analognega računalništva, o pristnosti in trajnosti tega medija pa se bo nato pogovarjal še z avtorjem filma.«

»Ko najdem svojo smer, prakso usmerim predvsem v kuratorsko metodologijo.«

»Jezi me, da se ravno takrat, ko se ob pripravi razstavnega projekta dovolj poglobim v določeno temo, dosežem točko, ko bi se lahko nekaj naprej razvilo in s tem nekaj naredilo, projekt konča in me čaka nova stvar. Ravno ko dosežeš globino, moraš naprej.«

»Kaj torej po projektu ostane?«

»Edina stvar, ki mi je težja od tega, da ne bi imela dela, je občutek, da nisem dovolj produktivna.«

»Ko nimam ničesar povedati, takšen projekt zavrnem.«

»Razstava se ne sme končati po odprtju, ampak mora rasti naprej. Tu lahko razvijamo največ.«

»Slika na koncu ne bo končala v lastnikovem domu, saj želi, da se pridruži javnim zbirkam.«

»Mojstrske roke se ne da skriti.«

»Stoletje otroka je sovpadlo s stoletjem knjige.«

»polnoletnost Svetlobne gverile ob dosedanjih uspehih zdi tudi dobra priložnost za vnovično opozarjanje na pereče razmere, v katere je potisnjena neodvisna kulturna produkcija«

»pomenljivim narativnim in hkrati neko latentno ekspresijo prežetim umikom v svet, ki je daleč izven resničnosti, torej ni aristotelska imitacija narave, a se zmore, če ga umetnik zna povezati, se torej navezati nanj, da dobi nov, lahko tudi paradoksalni predznak, razsežnost, ki bo, kot si jo zamišlja naš slikar, dosegla raven samozadostnosti, seveda pa nikoli dokončnosti, kot je platonska definicija predstavitve sveta idej«

»zahteva samega umetnika, zastavljenega njemu samemu, ante ali post festum zgodbe na platnu – ki ga oživlja, lahko tudi preoblikuje v drugačno usmerjeno pozicijo in ki jo v tej fazi postavlja v branje gledalcu, opazovalcu in hkrati odjemalcu, če tako definira občinstvo samega sebe«

»Razstavljeni artefakti se med permanentno preobrazbo odvijajo od konceptualnih oblačkov ideološke nevihte z obratnosorazmerno silo in lebdijo v pomenskem vakuumu z absolutno lahkoto. Drget in lesket njihove brezkončne transfiguracije otežuje zamejitve, odtujitve, posplošitve in usmeritve. So, da strategij ni in da nam taktike vzbudijo stud. Lepota je edini kriterij«

»Onadva začneta svojo igro s preizkušanjem svojih zaročenk.«

»Kot vedno je Mozart izziv za vse pevce, orkestrske glasbenike, zbor, dirigenta in režiserja.«

»Ga vedno znova prevzemajo Mozartova globina, inteligenca, empatija in njegov način, kako podati vsebino in besedilo.«

»Želim poudariti pomen podnaslova opere La squola degli amanti, šolo zaljubljencev oziroma ljubimcev.«

»Vsakodnevno se srečujemo s prekarnimi delovnimi razmerami v svetu umetnosti in širše, občutkom nezmožnosti izhoda iz sistema, ki od nas zahteva vedno več, ter vse bolj s idejo nedela in klica k počitku, ki predstavlja nekakšen upor proti trenutnim razmeram.«