Ključna beseda: umetnost

»Salieri pravi sam zase, da je navaden, povprečen človek. Torej se lahko v njem najdemo vsi.«

»Na ta način se Galerija Miklova hiša v prostor postavlja ne le kot institucija, ki prevzema aktivno vlogo na področju soustvarjanja in sooblikovanja družbene prihodnosti, temveč tudi kot inovativna platforma, ki spodbuja dialog med umetnostjo, družbo in okoljem ter odpira vrata številnim kreativnim in trajnostnim rešitvam za izzive sodobnega sveta.«

»Poetičen naslov razstave lahko v kontekstu našega polimorfnega odnosa do okolja, družbe in prihodnjih generacij razumemo kot namigovanje k emancipirani odgovornosti posameznika, ki možne sanjske prihodnosti sooblikuje na podlagi lastnih odločitev in smiselnih dejanj. Aludira na idejo, da smo kovači lastne usode in graditelji lastnega sveta, da imamo priložnost z zavestnim delovanjem oblikovati trdne in trajnostne temelje za imenitno in lepšo bodočnost, o kateri sanjamo.«

»Ta ni le ogledalo sedanjosti, temveč tudi močno orodje za navdih in spodbudo k dejanjem, ki lahko oblikujejo trajnostno prihodnost. V nasprotju s kritičnim pristopom, ki s svarilnim žuganjem ali agresivnim vzbujanjem občutka krivde na gledalca pogosto učinkuje nasprotno od želenega, razstava postreže s pozitivno izkušnjo in umetnost uporabi kot katalizator, ki primarno spodbuja in navdihuje.«

»Ne vem, kako lahko ljudje živijo brez poezije. Sebe reducirati izključno na želodec – nimamo za to možganov.«

»Esej je zelo osebna zvrst pisanja. Osebno razumem tako, da pišeš iz sebe, ne o sebi.«

»Koloristična paleta je primer Klimtovega poznega dela.«

»prizor se vleče / in razliva na debelo, / deževen dan / ostaja suh le v srcu.«

»uokviriti, / zakvadratirati sliko. / postaviti meje vidnemu. / ostati znotraj kvadrata / in ujeti podobo. // ja, temeljno vprašanje.«

»Vezi Chiare Sorgato s tradicijo beneške šole, iskanja barv, komedije vsakdanjika ni mogoče najti zgolj v vzdušju njenih slik, temveč v svobodni miselnosti, ki jo srečamo v skorajda kavstični komedialnosti njenih tesnobnih slik.«

»Po drugi svetovni vojni, po letu 1954, postala zelo pomorska država, v okviru Jugoslavije pa je bila regionalna velesila s svojim ladjarjem, Luko Koper, s svojimi šolami, fakulteto za pomorstvo. Skratka želel bi, da bi tudi muzej sledil tej ambiciji.«

»Občutljive slike so večkrat naletele na nerazumevanje in tradicionalistično recepcijsko blokado (kot pove tudi sam), čeprav se je dejansko v iskrenem spoštovanju do vseh razsežnosti vidnega (in očesu nevidnega, a evidentno prisotnega) sveta, ki ga je vizualna umetnost sposobna ujeti v svoje dejavno polje, pomaknil do meja slikovnega učinkovanja 'absolutne' podobe. S suverenim vztrajanjem, ko se je odrekel slehernemu oportunizmu, izkazuje etično držo, ki domala nima primerjave v slovenski umetnosti.«

»Zapleten preplet nedolžnih in krivih rok.«

»Zelo debelo plast laka.«

»Ta poteza je katastrofalno vplivala na barve.«

»Slika je bila precej poškodovana tudi v poznejših restavratorskih posegih.«

»Najprej se navezuje na to, da kamor koli gremo in kjer koli smo, srečamo tujce. Potem pa, da smo povsod globoko v sebi tudi sami tujci.«

»Z zapisom na temne stene in strop je združil 65.000 let dokumentirane in izgubljene zgodovine, obiskovalcem pa je prepuščeno, da zapolnijo manjkajoče dele in se prepustijo premisleku o tem krhkem žalnem arhivu.«

»Vsi smo eno in zato odgovorni, da skrbimo za življenje v prihodnosti.«

»Ali so umetniški fotografi zaresni umetniki?«

»Ali se umetniška fotografija lahko zares uvršča k umetnosti?«

»Sodobne umetnice so bile vedno podcenjene in premalo zastopane. V zadnjih letih je bil dosežen pomemben napredek, saj je trg postopoma začel priznavati pomembnost in vrednost njihovih del, vendar smo še vedno daleč od enakopravnosti.«

»Bienale je bil oblikovan po vzoru evropocentričnega svetovnega sejma in ohranja te geopolitične pristranskosti.«

»Nočem vzpostavljati novih alternativ, ampak hočem ustvarjati svojo vrsto sodobne arabske glasbe za ljudi, ki jih dolgočasi glasba, kakršno najdejo na vsakem koraku.«

»Zajela je val, ki spodbuja in gradi alternativo zahodnjaški klubski sceni.«

»Želim, da me poslušalci razumejo kot umetnico, ki izhaja iz arabske kulture, vendar iz nje ustvarja sodobnejši umetniški izraz. To je to, kar me zanima.«

»Hočem ustvarjati svojo vrsto sodobne arabske glasbe za ljudi, ki jih dolgočasi glasba, kakršno najdejo na vsakem koraku.«

»Upesnila sem svoja osebna razmišljanja in občutke.«

»Tako da se mi počutimo kot tujec, kot tujec je tudi sam objekt, razstava in pa konec koncev, kakšno vlogo ima ta um, objekt in umetnost znotraj globaliziranega umetnostnega sveta«

»Prvo vprašanje je bilo: Kaj je to? Ta fascinacija je ostala in glede na to, da je tema bienala Tujci povsod, se mi je zazdelo, da ta objekt lahko nosi vsebino, ki bi jo lahko jaz podala«