»Z globoko žalostjo prebivalcem Južne Avstralije sporočam, da je umrl ikonični in izjemni umetnik, ki je zaznamoval zgodovino avstralskega filma in predstavitev aboriginov na platnu.«
»Na odru, televiziji in velikem platnu je David sijal in odseval nekaj velikega ... 60.000-letno zgodovino avtohtonih prebivalcev te države.«
»Prejšnji časi niso šteli. Zdaj je drugače. Vesela sem, da sem tukaj in da lahko nastopam v tem mestu v teh okoliščinah, ko so lahko tukaj moji ljudje, da me vidijo.«
»Van Goghovo delo je še posebej vznemirljivo, saj je po nekaterih nedavnih analizah nastalo med njegovim bivanjem v Parizu, ko je pogosto iskal mir in možnost za ponovno odkrivanje malenkosti zunaj prestolnice, in poraja se prav ta občutek.«
»Matissa bodo obiskovalci po njegovih besedah lahko spoznali skozi knjigo del, ki jih je ustvaril v času bolezni. Pri teh je uporabljal tehniko kolaža, svoje oblike vodil od mej prepoznavnosti in enako kot pri plesu komuniciral skozi gib.«
»Buhteče baročno, sublimno trepetajoče, groteskno baconovsko, ekspresivno de kooningovsko. Tizian in Botticelli, Klimt in Schiele, Auerbach in Appel. Pastozna razbrazdana polja in lazurni lebdeči sfumato. Skozi vse te svetove v svoji skoraj vsakodnevni slikarski praksi že petdeset let potuje slikar Ludvik Pandur v iskanju svojega svetega grala, idealne forme lastnega izraza. Včasih, kot pravi sam, ima občutek, da se ji je že približal.«
»Gledališče imam rad tako kot glasbo, in celotna ideja, da se dotaknem občinstva in ga nasmejem, spravim v jok – samo, da čutijo – je zame najpomembnejša.«
»Hvala, hvala, hvala Stephen Sondheim. Utrli ste pot številnim skladateljem in gledališčnikom. Nikoli ne bomo pozabili vaše velikodušnosti, vašega navdiha in tega, kar ste dali ameriškemu gledališču in svetu.«
»Stephen Sondheim je ustvaril fantastične svetove in like, a v središču vsake zgodbe, ki jo je povedal, je bil otrok iz New Yorka. In ta otrok je bil legenda. Ena najsvetlejših luči Broadwaya drevi ne bo svetila. Naj počiva v miru.«
»Nikoli ni napisal note in nikoli ni napisal besede, ki v psihološkem smislu ne bi nekaj pomenili. Ves njegov pomen je v melodiji pesmi in tudi v besedilu, ki ga pojejo. Zato je kot Shakespeare, ker lahko slediš ritmu tega, kar slišiš, in instinktivno čutiš, da ti nekaj pripoveduje o liku.«
»Glede na to, da je bil zapis postavljen tudi pred Moderno galerijo, kjer se je pred kratkim zamenjala direktorica, če se zdaj pred Dramo, iz katere odhajam sam, gre verjetno za širši okvir, ki pa ga je treba razumeti in spoštovati.«