»Bolj kot za pravico do uporabe obstoječega mesta gre za pravico do gradnje vedno novih, vedno drugačnih alternativ obstoječemu.«
»Metodo tkanja pravzaprav lahko razumemo tudi kot avtoričin osebni prostor, kajti ob posamičnem delu poteka dolgotrajen proces ustvarjanja, neskončnega vlečenja niti, ki skozi čas ustvarjajo vzorce, površine, ustvarijo podobo, postanejo zgodba, a hkrati je to vseskozi prostor/površina za umetničino kontemplacijo.«
»Pogled na otroštvo v interpretaciji Petričeve tako ni le rožnat, ampak kompleksneje obarvan, kar avtorica ponazori s kosi barvnega pleksistekla, ki jih po principu kolaža namešča na fotografije.«
»Koža, kot piše kustosinja, v svoji strukturi nosi spomin, torej vrtnice in trnje: prve bi lahko uzrli v umetelnih vzorcih, ki vzbujajo občudovanje in hrepenenje, drugo pa v odprtinah, ki ponazarjajo raztrganine ran.«
»Individualizirani posamezniki sicer dihajo vsak svoje življenje, pripovedujejo vsak svojo zgodbo, vendar jih povezuje isti prostor, prebivajo v istem univerzumu posameznega dela.«
»Idilične pokrajine v zadnjem planu, ki simbolizirajo čistost, nepokvarjenost, pa so pogosto v dialektičnem odnosu z ostalimi deli slike, saj je njihov vizualni antagonizem utemeljen prav na njunem soobstoju.«
»Cerkev je spremenjena v pastoralno ruševino. Ruševine na umetnikovih delih in cerkvena arhitektura se tako povežejo in sublimirajo arhaičnost, ki je sestavni del arkadijske pokrajine.«
»Če rečemo konkretno, govorimo o današnji vojni v Ukrajini ter nešteto vojn in vojaških spopadov, ki trenutno potekajo v svetu. Destrukcija človeškega dela in življenja je vedno bila, je in bo naša skupna zgodovina.«
»Podobe dela so brutalne, težke in boleče, a obenem pripovedujejo intimno in čustveno pretresljivo zgodbo posameznika, ki ga je vojna potisnila v nečloveške razmere življenja. Posebna kakovost dela je, da strahotam ni podlegel, temveč se je z njimi pokončno spopadel in našel izhode iz nikoli prej domišljenih in predstavljajočih stanj. Kaže na vero v upanje človeka, da premaga in preživi še tako brutalne razmere.«
»Z izbranimi elementi oziroma materijami in materialnostmi svojih instalacij Marku Batisti ne gre zgolj za razmišljanje o, temveč vselej za premišljevanje z, kar mu omogoča odmik od moralizma in vstop v odprte, vselej fluidne in spremenljive prostore, nad katerimi niti avtor sam nima popolnega nadzora.«
»Od slike do slike postaja jasno, da umetnik pri svojem delu vztrajno izpolnjuje le tisto, kar ga vodi k uresničitvi lastne ustvarjalne svobode, svobode brez omejitev in morebitnih zadržkov.«
»Ne bom se znebil konceptualne umetnosti, ki je bila pridobljena za zbirko in je razstavljena. Ampak nameravam popestriti ponudbo, uvesti druge naracije. Nihče ni rekel, da bi se morali ukvarjati samo s prookoljsko, spolno ali kvirovsko umetnostjo, ki jo promovirajo zahodne kulturne ustanove.«