Ključna beseda: umetnik

»Eno od pravil mojega dela je, da to ne sme imeti nobene funkcije. Začnem z odstranitvijo funkcije stvari, ker je njena prava funkcija, da postane umetniško delo.«

»Torej ni volja nekaj definitivno ireduktibilnega, zgolj iz sebe samega izhajajočega, marveč je le zunanji, mentalni odraz nekih popolnoma neodvisnih, temeljnih, počelnih procesov v možganih.«

»Um je duh, tako da je vsa realnost.«

»Ovito v lepe barve je listje, / mokra trava se polega vase / in tam mlaka, / kot da neka duša v njej zaprla je oči. / En tak mir je.«

»Razstava prikazuje Makuca kot človeka in umetnika svojega območja in časa, na katerega so neizbežno vplivali sočasni tokovi v družbi, kulturi in umetnosti.«

»Čeprav se je navidezno zatekal v intimno in arhaično izraznost, pa je bilo njegovo umetniško delovanje tesno prepleteno z dogodki njegovega življenja, tako z osebnimi izkušnjami kot s kolektivno družbeno zgodovino.«

»Makučeva ustvarjalna pot je vodila skozi sedem desetletij in se je skladno z njegovim osebnostnim in umetniškim razvojem, kakor tudi z duhom prostora in časa, nenehno razvijala in spreminjala.«

»Njegov ikonični položaj v lokalni kulturni zgodovini je pogojen prav s slogovno in motivno determiniranostjo, svetovnim nazorom in pomirjenostjo z lastnim položajem interpreta kraške in mediteranske kulturne krajine.«

»Rad bi, da bi moja umetnost zdramila občinstvo, sodelujoče pri mojih performansih.«

»Rad bi jih vzdražil s čutno intenziteto in jim pomagal do razumevanja njihove lastne eksistence.«

»Naloga umetnosti je, da presega prepreko gnusa.«

»Avstrija žaluje za zanimivim slikarjem in impresivno osebnostjo, ki je redefinirala domačo umetnost.«

»Marsikdaj tudi ponovi, da se je začasa opravljanja režiserskega poklica naučil prepoznati težko zaznavne razlike med niansami in stanji, ki jih človek občuti.«

»Sveta ne želi sprejeti črno-belega, kot se včasih zdi, zaradi tega mu dodaja in odvzema barvne odtenke.«

»Nasprotje črno-belemu svetu pa podčrta z naključnostjo, ki jo v samem procesu še kako pozdravlja.«

»Priča smo kaotični lepoti komaj zaznavne tridimenzionalnosti površine planeta ali zvezde, s katero avtor gradi mozaično dramaturgijo in jo hkrati opravičuje kot konceptualni nemir.«

»Če vseeno poskusimo z besedno vzporednico: Brez sonca molčimo, a to še ne pomeni, da smo že tam.«

»Interneta ni mogoče nadzirati. In če ga ni mogoče nadzirati, bo zmagala svoboda. Tako enostavno je.«

»Četudi se je morda kdaj tako zazdelo, njegova dela nikoli niso bila fikcija, navdahnjena z apokaliptičnimi scenariji znanstvene fantastike, ampak odslikava realnosti, tlečega stanja sveta, ki je v medijsko vsakdanjost pronical skozi špranje med spektaklom in komercializacijo pogleda ter virtualnimi in fizičnimi svetovi.«

»Ena je galerija Serpentine v Fortnitu, druga je galerija Serpentine kot fizična galerija z razstavo slik in skulptur, tretji element pa je obogatena resničnost, ki jo je mogoče aktivirati s QR-kodo.«

»Sam meni, da je osrednji razlog, da je bil kot ustvarjalec opažen, povabljen in uvrščen v ta dokument časa, predvsem ta, da je avtor 'posebne, specifične avtorske likovne govorice, realizirane senzibilnosti, ki se razlikuje od izraznosti in sporočilnosti drugih avtorjev'.«

»Umetnost je zame namreč najvišja oblika nematerialne komunikacije in civilizacijski presežek, s katerim človek in človeštvo gradita in ohranjata svojo duhovno identiteto.«

»Ravno tam sem sanjal o tem, kaj vse bi v življenju lahko dosegel.«

»Pogosto pozabimo na takšne vsakodnevne prostore, ki pa igrajo veliko vlogo pri sodelovanju skupnosti in ljudi iz različnih kultur, prav tako pa predstavljajo priložnost za otroke, da se lahko srečajo, igrajo in si delijo svoje ideje.«

»Pralnice v velikih mestih so ključni DNK številnih skupnosti.«

»Tako upa, da bo njegova Pralnica sanj vir inspiracije za odrasle in otroke, da bodo verjeli, da lahko sanjajo prav povsod.«

»Cerkve so zamenljivi prostori, meja med svetim in profanim je zabrisana.«

»Rodil sem se v srcu uničenega svetovnega reda, v pokrajini v ruševinah, v družbi v ruševinah. Nisem hotel vzpostaviti novega reda. Videl sem več kot dovolj tako imenovanih redov. Prisiljen sem bil, vse postaviti pod vprašaj. Moral sem spet na novo postati 'naiven', začeti na novo. Ne premorem občutljivosti, izobrazbe ali filozofije italijanskega manierizma. Sem pa manierist v smislu, da stvari deformiram. Brutalen, naiven in gotski sem.«

»Projekt zaznamuje prečenje meja med vidnim in nevidnim, materialnim in duhovnim, ne nazadnje pa tudi med različnimi epizodami iz zgodovine umetnosti. Sam motiv stiska rok lahko v tem kontekstu razumemo tudi kot dejanje harmonije, pomenljivo gesto, ki združuje nebo in zemljo.«

»ki se poglabljajo v porozno medsebojno povezanost jezika, telesa in snovi v spreminjajočih se ekosistemih.«