Ključna beseda: trgovci

»Ko je na voljo dovolj slovenskih pridelkov, ustavimo nakupe tujih in ponudimo kupcu samo lokalne. Od svoje strategije podpore lokalnim pridelovalcem in kmetom ne odstopamo niti v primeru višjih cen.«

»Tržne raziskave pa kažejo, da kupec vse bolj išče nizke cene za vse izdelke, za slovensko pa je pripravljen plačati samo še šest odstotkov višjo ceno. Še pred enim letom je bil pripravljen plačati 15 odstotkov več.«

»To velja tudi za sadje in zelenjavo, ki sta trenutno pri tujih dobaviteljih večinoma cenejša. Pri Tušu imamo v ponudbi tako izdelke slovenskega kot tujega porekla, opažamo pa, da se kupci za nakup večinoma odločajo glede na ceno izdelkov.«

»Naš primarni cilj je zagotoviti dovolj široko ponudbo v Sloveniji pridelanih in predelanih izdelkov. Na področju sadja in zelenjave z drugih trgov nabavljamo samo v času, ko v Sloveniji ni sezone za določene pridelke ali v primeru, da na domačem trgu ni dovolj velikih količin.«

»Vselej se držimo zavez do naših dobaviteljev in pridelke odvzamemo v vnaprej dogovorjenih količinah in po dogovorjenih cenah. Če imajo presežke sadja ali zelenjave, pa jim velikokrat pridemo tudi naproti in jih odkupimo.«

»Kakovost tistih lokalnih dobaviteljev, s katerimi sodelujemo, je na visoki ravni, za kar smo tudi pripravljeni plačati pravično ceno, zato nimamo interesa po odkupu od drugod, sploh pa ne pridelkov, ki jih imamo v zadostnih količinah na voljo lokalno.«

»Težava pa je, da pridelava slovenskih pridelovalcev zelo niha. Odvisna je od vremenskih vplivov in ujm ter jo je zelo težko načrtovati, potrošnik pa pričakuje stalno ponudbo in kakovost.«

»Odkupne cene so za kumare ali bučke so okrog enega evra. V tujini se je cena med 70 in 75 centi. Pa kljub temu se obračamo na slovensko.«

»Očitno prihaja tudi do kršitev oz. do tega, da teh pogodb ni. Mislim, da ima to v fokusu tudi agencija za varstvo konkurence.«

»Imam pa tudi informacije, da imajo posamezni kupci 'na zalogi' več dobaviteljev, med katerimi potem licitirajo kdo da nižjo ceno. Na nek način gre za nedovoljeno ravnanje, saj bi morale biti z vsemi predhodno sklenjene pogodbe.«

»Postopek priprave in sprejemanja uredbe kaže na nespoštovanje pravne države, nerazumevanje tematike in odsotnost dialoga. Uredba, ki jo je sprejela vlada, ne upošteva utemeljenih pripomb trgovcev z naftnimi derivati in strokovnih združenj.«

»Ukrep je bil sprejet v nasprotju z načelom nujnosti in sorazmernosti, brez zakonsko zahtevanih analiz in obrazložitev.«

»Vlada je v veliki večini prezrla vse naše argumente. V celoti je prezrla argumente za popolno deregulacijo cen naftnih derivatov po vzoru tako rekoč celotne Evropske unije in nam primerljivih držav. Prav tako je povsem prezrla naše pozive k zvišanju najvišjih dovoljenih marž. Opustila je zgolj svojo prvotno namero za podaljšanje intervala za določanje cen goriv s 14 na 28 dni.«

»Strokovne utemeljitve na vladni strani pogrešamo že ves čas.«

»Protestiramo proti uvedbi novih aplikacij, saj ocenjujemo, da gre za evidentno diskriminacijo vseh, ki si aplikacije iz različnih razlogov ne morejo privoščiti, je naložiti ali uporabljati.«

»Oblikovanje poslovnih praks je sicer v domeni posamičnega trgovca, mislimo pa, da bi morali imeti trgovci pri njihovem oblikovanju posluh tudi za ranljivejše skupine, v tem primeru starejše, ki niso tako vešči uporabe aplikacij.«

»S tem se dokaže upravičenost do popusta, ob tem pa se predloži SPAR plus kartico v fizični obliki ali v aplikaciji SPAR plus.«

»Ocenjujemo torej, da naši kupci z uveljavljenjem kuponov, popustov in drugih ugodnosti nimajo težav. Enako velja tudi za starejše kupce, ki običajno uporabijo fizično pika kartico in na ta način lahko uveljavljajo vse veljavne kupone in popuste, tudi tiste ob četrtkih, ko veljajo posebni popusti za upokojence.«

»Nakupovanje brez kartic zvestobe, zbiranja pik ali uporabe digitalnih kuponov pomeni hkrati tudi manj dodatnih stroškov za računalniško podporo, programsko opremo, kadre in komunikacijo.«

»Niso realne cene, kot so v trgovini.«

»Razmišljamo o tem, da bi spreminjali lokacije, da se ne držimo samo osrednje Slovenije. Da trgovci ne bodo vedeli, v kateri regiji, kateri dan, lahko pa bodo predvideli teden.«

»Ko en trgovec prodaja štruco po 19 centov, jo potem tudi drugi in tu ni nobene zarote, ampak gre za sistem, kakršen je, da iščemo najnižje cene, jaz nisem naklonjen projektu, kakšen je zdaj.«

»Če bodo šli po regiji, ne bodo dobili pravilne slike in se bo spet izjalovilo.«

»Potem se bo vdelo, kateri trgovec je poceni.«

»V tem letu smo ugotovili, da ta popis omogoča številne prilagoditve in tako bo tudi v prihodnje. Po regijah ni bistvenih razlik v cenah posameznih prehranskih izdelkov.«

»Mislim, da je to nekorektno do potrošnikov in do dobaviteljev. Noben pridelovalec po taki ceni, tudi po živi ceni živali, ne dobavlja kupcem.«

»Prihaja do totalnega izkrivljanja, stvar je nekorektna, nepoštena. Res trgovci naročijo za 200 kilogramov, v trgovine dajo po takšni ceni, popisovalci pridejo in vsi so srečni.«

»V tem ne vidim smisla, težko bi rekla, od kod takšna cena, kdo je takšno ceno popisal. Cene, ki jih potrošniki vidijo, so cene, po katerih trgovina prodaja izdelke.«

»Menimo, da je ukrep dosegel svoje pozitivne učinke, saj je zniževanjem cen v osnovni košarici omogočil najranljivejšim skupinam dostop do hrane po dostopnih cenah.«

»Povprečno se je od začetka spremljanja vrednost najcenejše košarice osnovnih živil več kot prepolovila, kar pomeni, da je projekt izpolnil naša pričakovanja.«