»Delo Lole Arias, ki obsega kratke zgodbe, tanztheater, filme, instalacije, kompozicije in poezijo, pa tudi gledališče, je globoko zasidrano v kontekstu, v katerem je nastalo, hkrati pa je odločno nadnacionalno po svoji usmerjenosti in vplivu.«
»Arias, ki se je rodila v Argentini leta 1976, kmalu po vojaškem udaru, ki je državo pahnil v sedemletno diktaturo, se nikoli ni izogibala težkim tematikam. Njeno gledališče se osredotoča na nemoderne, zamolčane, izbrisane in marginalizirane. Prav zaradi zanimanja, pozornosti in rentgenskega pogleda na nesodobne vidike navidezno aktualnih tem je tako pomembna umetnica, ki se dotakne občinstva, ki se ukvarja z njenim delom.«
»Zapatiste so v množičnih medijih prikazovali kot nasilno gverilsko gibanje, ki hoče prevzeti oblast v Mehiki. Zgodbe, ki so jih zapatisti hoteli povedati o sebi, so govorile o tem, kako gradijo svojo organizacijo, na primer kako skušajo skupnostim zagotoviti zdravo pitno vodo.«
»Zelo zanimivi so, saj so že v poznih 90. letih govorili o podnebnih spremembah. Njihova tradicionalna kultura obravnava Zemljo povsem drugače kot kapitalizem in svetovni sever, ki na okolje gledata le kot na vir izkoriščanja.«
»Cannes je bil zame kot cinefilko vedno vrhunec univerzalnega filmskega jezika. Biti na mestu ranljivosti, v temni kinodvorani, polni neznancev, in gledati popolnoma nov film je moj najljubši kraj. Osupla, navdušena in ponižna sem, da bom lahko predsednica žirije filmskega festivala v Cannesu. Komaj čakam, da vidim, kakšna potovanja čakajo vse nas.«
»Film ta občutja neopaznosti in nepripadnosti postavlja nasproti močnemu človeškemu hrepenenju po povezanosti, po globokih prijateljstvih, kakršna pogosto vidimo v filmih, ter po tem, da bi nas nekdo končno razumel.«
»Tisti, ki so rojeni v sovraštvu, nanjo nimajo odgovora, molčijo. Nam bo kot družbi uspelo, da ji utrdimo pot ali bomo vedno znova verjeli manipulatorjem in tako zapravili še zadnjo priložnost za preživetje? Bomo rešili ljubezen ali za vedno potonili v sovraštvu? Bomo dovolili otrokom, da se imajo radi ali ne? Komu to ustreza.«
»Suzana Tratnik o otroštvu piše na univerzalen način, ki sva ga z Ester z lahkoto podoživeli. Špricerji pod brajdo, osmrtnice in druženja s starimi mamami so naju nagovorili in nama služili kot varen pristan, v katerem so liki hitro spregovorili sami.«
»Vesela sem priložnosti in nadvse hvaležna, da se lahko filmsko izražam in s krasno ekipo gradim vzporedne svetove, ki bodo za vedno ostali in ne bodo izginili, tako kot izginejo trenutki, svetovi in prostori v resničnem življenju.«
»Zaradi dejstva, da so ženske na določenih področjih filmskega ustvarjanja še zmeraj premalo zastopane, je cilj te nagrade ozaveščanje medijev, strokovnjakov in širše javnosti o talentih izjemnih filmskih ustvarjalk.«
»Besede filma, ki prihajajo od daleč in ki so še vedno močno razumne; za njegovo drznost, skromnost, izvirnost in rahločutnost do tematike, ki je prikazana z veliko čustvene teže.«