»V posebno čast mi je, da lahko danes odprem to potujočo in edinstveno dvojezično razstavo, ki je prek Slovenije, Češke, Slovaške in Švice prispela na Hrvaško.«
»Razredčeni zvoki Sandra Carte, razpotegnjeni na ritmični osnovi, ki spominja na srčni utrip, ustvarjajo zgoščeno tišino, imploziven zvok, ki šume življenja vpije vase, jih prečisti ter jih nato vrne skozi živ, gost, bistven, vseobsegajoč dih, kakršna je ne nazadnje abstrakcija razstavljenih del – čista in stroga, a prežeta z obstojem.«
»Prvo poslanstvo besedil – leposlovnih, humanističnih in novinarskih – je 'ujeti oko gledalca, v njem prebuditi radovednost in ga pospremiti na pot branja. Vendar želijo tudi same podobe postati zgodbe, osvobojene okvirov besedila.'«
»Prej kot kritika je v ospredju ustvarjalčeva osebna izpoved, ki je podana s tankočutnim likovnim jezikom za oblikovanje primarno estetske plati umetnine.«
»Avtor spajanje nepričakovanih in ekstremnih situacij ter ujetost med realnim in imaginarnim ilustrira s formulirano shemo kvazisinhronih figur, ki se iz portretov spreminjajo v karikature, distinkcija med konceptom feminilnega in maskulinega pa doživi izrojen kolaps, definiran z upodobljeno perverzijo, erotizmom in naborom po platnu raztrošenih falusov in vulv.«
»Nekatera naselja, zamišljena kot tista prva res kratkoročna rešitev, še vedno stojijo; razstava govori o njih, njihovih otrocih, zdaj tudi že vnukih, ki se ne morejo vrniti na svoje domove in ostajajo ujeti v tem vmesnem, začasnem, a v resnici dokončnem prostoru.«
»večinoma lušči bistvo, ki se tihotapi iz njegove notranjosti. Prav zato so nekatere njegove ilustracije tako močne, da zadenejo bralca enako kot pripovedi ali verzi, ob katerih so nastale.«
»Pogosto slika, kip ali instalacija potuje iz prostora v prostor – atelje, stanovanje, muzej, depo, prevozno sredstvo, razstavišče, morda spet v atelje ali drugo delavnico.«