Ključna beseda: razstava

»Vezi Chiare Sorgato s tradicijo beneške šole, iskanja barv, komedije vsakdanjika ni mogoče najti zgolj v vzdušju njenih slik, temveč v svobodni miselnosti, ki jo srečamo v skorajda kavstični komedialnosti njenih tesnobnih slik.«

»S samoiniciativnostjo, povezovanjem lokalne skupnosti in izkazovanjem medsebojne skrbi je vsak posameznik bistveno prispevali k boljšim življenjskim pogojem vseh.«

»Kregarjeva abstrakcija ni absolutna, saj vedno izhaja iz realnega izhodišča, ki ga ohranja likovno asociativno in v naslovu dela.«

»V tem slikarjevem obdobju ne gre za angažirane družbene koncepte, ampak predvsem za prevajanje vtisov iz narave na slikarsko površino, le delno najdemo tudi antične in aktualne družbene teme.«

»Navdih za razstavo je bilo preteklo dogajanje v teh prostorih.«

»Obdobje uglajenosti traja že predolgo in je nastopil čas za motnjo.«

»Prebudila je duhove iz preteklosti in galerijo spremenila v namišljeni klub.«

»Nalepite nalepko na povprečno jabolko / določite mu smešno visoko ceno.«

»Z intervencijami in postavitvijo objektov v prostor je med elementi spletla odnose, ki komunicirajo skozi stene in težijo k združitvi, da bi lahko telo delovalo kot eno.«

»Ustvarja jo s postavitvijo, ki išče soočenja z barvo, materiali in svetlobo, predvsem pa z gledalčevim pogledom.«

»To smo obvladali.«

»V preteklih stoletjih je bil odnos do obleke drugačen, kot je danes. Obleka je bila vrednota in stare obleke zlepa niso zavrgli.«

»Zaposleni se dojema kot umetnika in je zelo verjetno svojo službo v tehnični ekipi muzeja videl samo kot način, kako doseči svoje pravo poslanstvo.«

»Rečem lahko, da v povezavi z dodatkom od obiskovalcev nismo dobili nobenih pozitivnih povratnih informacij.«

»Na prvem mestu sta neposrednost in vsestranskost risbe ter hitrost beleženja hipnih zamisli, izrazov in konceptov...«

»Risomanija bo govorila o strastnem odnosu do risarskega medija pri generaciji 'tukaj in zdaj'.«

»Avtentičnost in izhajanje iz sebe je nekaj, kar preživi dlje od tistega, kar je všečno v danem trenutku.«

»Besedilo dovoljevalo nadrealistične možnosti ilustracije.«

»Slika je odraz oziroma materializirana podoba moje biti, črno na belem.«

»Ko se slikar odloči in štirideset let slika z belo in črno, to ni več zadeva barv, ampak življenja.«

»Na neki osrednji točki galerije, kjer lahko z enim samim pogledom zajamemo razstavljena dela kot celoto, naletimo na nekatere znane trenutke, ki jih ohranjamo v spominu. Pokrajine, ki počasi tonejo proti obzorju, se nam zdijo intimne in domače, zato njihov videz v nas ustvarja občutek udobja in nečesa domačega, nekaj, kar bi v Freudovi teoriji označili kot 'Heimlich'. Morda je prav tisti trenutek, tisti 'naš izraz', ki ga je Ljubo Babić iskal v krajini Hrvaškega Zagorja in Dalmacije. A to seveda ni koncept Kleindienstovega slikarstva, ki slikam velikega formata v razstavnih postavitvah vedno dodaja tudi male formate, kjer so vizualizacije zgodb še bolj zgoščene in nas kot take pritegnejo z nekim magnetizmom.«

»Njegove pokrajine so na prvi pogled univerzalne, morda se celo zdijo idilične, ko se sliki približamo in dobesedno vstopimo vanjo ter začnemo opažati mizansceno, pa nas avtor usmeri v globljo in drugačno intimno refleksijo.«

»Če prihodnosti ne moremo predvideti, jo lahko potem urejamo?«

»Zakaj Tubolje? Ko potniki na železniški postaji v Trbovljah hitijo z vlaka, morda kdo pomisli, ali bi napis na tabli lahko bil tudi Tubolje. Je tu bolje ali je tu ból? Morda oboje?«

»Kar koli jeste, kosilo za 200 dolarjev ali hrenovko za dva dolarja, rezultati so enaki, kar zadeva stranišče.«

»Amerika je bila en odstotek za 99 odstotkov in upam, da je še zmeraj. Želim biti pozitiven in mislim, da je kraja nekakšna akcija, ki jo je navdihnil Robin Hood. Želim si, da je šlo za potegavščino.«

»Taka postavitev omogoča, da raziskujemo umetnikov način dela in da razumemo, kako se je motiv razvijal in se stalno spreminjal. Borčićevo delo smo tako postavili v nov kontekst in obiskovalcem omogočili novo doživetje njegovih del.«

»Morda je bolj kot slikar pomemben kot grafik, kot predstavnik ljubljanske grafične šole. S svojim grafičnim delom je nekje v 70. letih prejšnjega stoletja zaslovel s svojim znamenitim ciklom školjk. Vedno je tvorno sodeloval pri slovenski likovni umetnosti, razvijal nove ideje, sloge.«

»Kar se kaže prav v tem, da je ogromno drugih umetnikov, lokalnih umetnikov, domačinov sodelovalo z njim oziroma delalo pri njem, delalo z njim, so prijateljevali, se družili. Ta odnos je bil izjemno intenziven. Prav to želimo na neki način zdaj pokazati s to razstavo. To vpetost v okolje.«

»Leta 2003 se je pomembno okrepila z umetnikovo donacijo 40 slik, ki ji je leta 2006 dodal še 10 slik. Po umetnikovi smrti je družina del zapuščine umetnikovih del podarila KGLU-ju. Zbirka del Bogdana Borčića v KGLU-ju je tako narasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in pet skulptur.«