Ključna beseda: razstava

»Neubauerjeve fotografije protestov so takoj po prvih objavah na družbenih omrežjih pustile velik vtis in vzbudile pozornost.«

»Njegove fotografije protestov hkrati zvesto dokumentirajo in beležijo kolektivni spomin, ob tem pa eksplicitno dovoljujejo upodobljencem, da pripovedujejo svoje individualne zgodbe, pogosto v trenutkih situacijskega humorja, pa tudi žalosti, skrbi, jeze in surovega nasilja.«

»Upamo lahko, da bo DLUM s svojo galerijo še naprej tako uspešno predstavljal svoje in tuje umetnice in umetnike ter s tem prispeval k celoviti kulturni podobi mesta Maribor.«

»Razstava deluje osupljivo, zabavno, lahko ustvarja nelagodje in spravlja v zadrego, težko pa bi rekli, da nas bo pustila ravnodušne.«

»Vsebina Stropnikovih del je kar ostra, izzivalna, ironična, brez dlake na jeziku, razigrana in humorna.«

»Na videz nedolžna, a v bistvu zagonetna igra med podobo in besedo je tista zanka, v katero se bo ujel pogled gledalca, ki si bo ogledal to razstavo.«

»Slika osebno izkustvo življenja. Njegovo videnje lastnega travmatskega sveta je ponazorjeno brez kakršne koli likovne izobrazbe, kar se tudi opazi.«

»Čar njegovih del je v pristnosti in v tem, da se ne pretvarja, temveč slika to, kar je doživel, in slika tako, kot zna.«

»Bluz izhaja iz bolečine dela na plantažah, ta se kaže na človeških obrazih, ki se skrčijo v bolečini.«

»Štefan Galič je eden izmed najboljših slovenskih grafikov, ki se je ukvarjal s to starodavno tehniko, lesorezom.«

»Jaz v njegovih delih ne vidim nič tragičnega ali melanholičnega, ampak eno samo stoiško in odmaknjeno daljnovzhodno modrost sprejemanja dejstev. Življenje je, kakršno je, in ni ga treba naknadno olepševati.«

»V tokratni postavitvi v galeriji Celica bo obiskovalec soočen z gostujočim podaljškom muzeja, nekakšnim kabinetom čudes oziroma 'wunderkammer', kjer se na relativno zgoščeni razstavni površini sreča s številnimi artefakti iz Musee de Schalar.«

»Ko smo pred leti prvič vstopili v svet zmede, nereda in norosti Perina & Veleja, so nas popolnoma prevzeli preplet čustev, logičnih misli in odtujitvene značilnosti njunih projektov.«

»Šele nekaj let pozneje smo se zavedali, da njunega sveta pravzaprav nikdar nismo zapustili.«

»Pri umetniku gre za klasično slikarstvo v tehniki akrila na platnu. Novi prostori, nova videnja, simbolna raven znakovnosti. Verjetno je v gledalčevem doživetju vse precej odvisno od spominov oziroma omenjenih mentalnih vzorcev. Vsekakor so pred nami slikarske izvedbe, ki bogato zapolnijo naš doživljaj.«

»Umetnikovo delo je morda stihijsko zastavljeno in izvedeno v vehementnem zagonu, vendar hote ali nehote napelje v določeno vizualno vsebino, ki ima močno sugestivno vplivnost na gledalca.«

»Matjaž Krivic z radikalno preprostostjo in prepoznavno estetiko, ki ju neguje in razvija že več kot petindvajset let svoje kariere, nenehno raziskuje stičišča med sodobno in dokumentarno fotografijo.«

»Z zadostne razdalje se lahko packe na tleh zdijo kot čudoviti vzorci.«

»To je zgodba o perspektivi, o jadranju visoko nad tlemi in o spoznanju, da so neznatne sledi, ki jih puščamo za seboj, črte, ki jih rišemo, in črte, ki ustvarjajo večjo sliko.«

»Je to črta, ki razdvaja ali povezuje?«

»spodbuditi razumevanje različnih življenjskih zgodb, da lahko dejansko pridobimo globlji vpogled v življenje ljudi z razlogi za njihove selitve«

»Prepričani smo, da bodo tako gledališki ustvarjalci kot gledalci ob naši razstavi začutili energijo in magijo uprizoritev, predvsem pa bodo ob njej lahko obudili spomine na lastna gledališka doživetja.«

»Že v zgodnjih 80. letih, pa tudi pozneje, se mi je zdelo, da bi bilo fino videti gledališče skozi občutljivo fotografovo oko.«

»Z razstavo želimo predstaviti večplastno ustvarjanje Sedmaka. Ne zgolj kot slikarja, grafika in risarja, ampak tudi kot ilustratorja.«

»Izbor del v različnih tehnikah zajema vsa obdobja Sedmakovega ustvarjanja in njegovega skoraj 50-letnega opusa.«

»V Mestnem gledališču ljubljanskem sem prebil dolgih 20 let ... Čas, ki sem ga prebil v gledališču, je oplodil moje poznejše delo likovnega teoretika, ker je z gledališke strani likovne probleme postavil v luč čiste prostorske izkušnje. Tam sem se zavedel, da je letva, obešena skozi odrski prostor, samo ena od možnih podob abstraktnega likovnega pojma linije, da prostor gradimo z odnosi ploskev, barv, luči in oblik.«

»Teatru sem, končno, dolžan zahvalo za svoje osebno zorenje ... Zato se tega časa s hvaležnostjo spominjam. Kljub temu pa mislim, da je bilo 20 let gledališča preveč. Teater živi v času, nove generacije gledalcev zahtevajo nove gledališke delavce, ki lahko na nov in primeren način odgovorijo njihovim zahtevam in potrebam. Posameznik se v svojem življenju le težko stalno prilagaja tem spreminjajočim se zahtevam živega gledališča, zato lahko postane cokla njegovega razvoja.«

»Če želi mesto preživeti, mora biti kompleksno, včasih konfliktno srečevališče različnih družbenih skupin, ki lahko sobivajo, četudi se druga z drugo včasih ne strinjajo.«

»O gentrifikaciji, pojavu, ki bi ga danes v Sloveniji lahko poimenovali pogospodenje, je sociologinja Ruth Glass v Britaniji pisala že v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja.«

»Lahko ga razumemo kot pozitivno prenovo s ciljem oživljanja mestnih središč in razvoja turistične ponudbe ter rehabilitacije stanovanjskega fonda.«