»V kombinaciji s kolažiranimi objavami z družbenih omrežij privilegirancev se oba vročinska valova povezujeta v nič hudega slutečo plimo avtoreferenčnega licemerstva. Vzbujata radost, a hkrati gnus ter krivdo. Seriji pripovedujeta o smislu življenja, ležanja na plaži, in vzporednem uničevanju le-tega skozi prizmo ogljičnega odtisa, masovnega turizma in davljenja okolja s kičasto plastiko.«
»Navdaja jih pridih vsebinske in likovne temačnosti, v njih se skriva žanrska subverzija, obskurnost, grotesknost, upor, zajebancija, zvit humor in strah, dvoumnosti psiholoških stanj in sramu, občutki nelagodja, vaginalne tekočine, sprevržene fantazije, spreminjajoči se odnosi, fluidne identitete, občutki varnosti v kolektivni povezanosti, razmerja med prisotnostjo in odsotnostjo entitet, utopija dotika, nadrealistične mase podob, prelisičena eksistenca …«
»Umetnika se v zaprtem prostoru galerije soočita z delom in razmišljanjem drug drugega ter ob tem spoznata nekaj bistvenega: da je v njunih izrazno povsem samosvojih delih vedno prisotna komponenta, ki presega posameznika – nekaj splošno človeškega, kar različne poglede povezuje v skladno celoto.«
»Petra Kapš se potaplja na dah. Opremljena le z mikrofonom in svojim telesom se spušča do največjih globin zemeljskega, da bi nato z dna oceana, izpod triglavskega ledenika, z roba Vezuva ali skozi pohorski pragozd pogledala navzgor – vse do zvezdnih meglic, vse do kozmičnega zvena enosti.«