»Namerava posneti najsijajnejši film o bojnem letalstvu, kar jih je kdaj bilo.«
»Kazalci na uri se zmeraj vrtijo z isto hitrostjo, jaz pa minevam hitreje od tebe. Me lahko ustaviš? Ne morem ti pobegniti, ne morem te ujeti. Si sedanjost, ki se giblje po meji brez debeline, ki jo z ene strani načenja preteklost, z druge pa jo razkraja prihodnost. A kje smo potem me? Kje so naše sekunde? Ujete v trenutek. Neusmiljeno ukleščene med preteklostjo in prihodnostjo. Poskušamo zbežati, a so noge pretežke. Obtežene s skrbmi sedanjosti, a navdihnjene z obljubo, da bomo nekoč lahko ujele trenutke, ki nam venomer polzijo med prsti. In kje bomo do takrat? Iskale bomo sekunde, ki smo jih raztresle med potjo.«
»Najljubši album kot koreografski okvir, kjer ples resonira med predvédenjem, ritmom, glasbeno silo, poslušanjem in slišanjem, naracijo in abstrakcijo. Mateja Kejžarja je presunil Floating Points z albumom Promises. 9 skladb, 9 stavkov, 9 gibov. Kejžar sledi tej glasbi, ki mu nenehno sledi. Premišljata se. Iz najljubšega albuma nastaja novo plesno delo, nov dinamični teritorij. V glasbi, torej paraleli, ki je natanko tu.«
»Begunec Vučko in migrant Leo tako nehote postaneta krojilca usode podobno nesrečnih ljudi. Da bi rešila svoje finančne težave, se jih odločita prodati. In če se sprva še zdi, da jima za begunce ni vseeno, je iz dneva v dan v Leu in Vučku vse manj človeškega.«
»Sezona, ki jo je oblikovala Marinka Poštrak, obljublja vrhunske uprizoritve relevantnih besedil, ansambel Prešernovega gledališča Kranj pa je v odlični formi. Prepričan sem, da bo prav vsak od projektov s svojega vidika presežen. Od tod optimizem.«
»Prelomna ne bo samo zaradi prelomnega koronavirusnega časa, ampak tudi zato, ker bo po 23 letih to moja zadnja sezona umetniškega vodenja Prešernovega gledališča.«
»Historijo o stanovanjski problematiki kranjskega velikana Rudija Šeliga pripravlja mlada ekipa ustvarjalcev, ki bo v presenetljivo aktualno dramo vnesla popolnoma sveže poglede novih generacij.«
»Lorenci si želi skupaj z igralci prodreti v korenine njihovega otroštva in skupaj z njimi 'podoživeti' stanja in emocije, ki so jih doživljali ob pripovedovanju pravljic.«
»Ko smo ustvarjali film, smo imeli v mislih tudi eksistencialne grožnje, denimo vprašanje, kakšna je posameznikova odgovornost za prihodnje generacije. Potem pa je prišel novi koronavirus.«
»Nahajamo se okoli leta 1750, v predrevolucionarni dobi in ostra reakcija razsvetljenskega filozofa nad zastarelo teorijo optimizma je več kot pričakovana. Če je vse, kar obstaja, v najlepšem redu, kako torej upravičiti uničujoč potres leta 1755 v Lizboni, ki je ubil več kot deset tisoč prebivalcev, ali strahote krščanske inkvizicije.«