»Za začetek festivala smo iskali film, ki bi v naša temna življenja prinesel svetlobo in optimizem. Peter von Kant je teatraličen tour de force, osrediščen v konceptu zaprtja. V Ozonovih rokah postane ta komorna igra idealna oblika za ljubezen, ljubosumje, zapeljevanje in humor – pravzaprav za vse, kar dela življenje in umetnost tako zapletena.«
»Filma nisem želel pogledati pred tem, tako da sem danes res užival. V spominu mi bo ostalo tudi sodelovanje s tako povezano in delujočo ekipo, v največje veselje je delati s takimi ljudmi.«
»Jež ima skromen dom, a je kljub temu zelo zadovoljen z njim. Srečen je s tem, kar ima. Tega nekatere druge živali ne razumejo in ježeva sreča v njih vzbuja najrazličnejša čustva: radovednost, zavist, presenečenje ... Tako kot pri ljudeh.«
»Šestminutni aplavz zanj, da je milanska smetana – med katero so sedeli tudi nekdanji in zdajšnji ministri ter celo kakšen bivši premier – skoraj pozabila na začetek Verdijevega Macbetha.«
»Poznavalci so poudarili še dirigentsko vodstvo milanskega domačina Riccarda Chaillyja, precej manj zadovoljstva pa so izrazili ob modernih odrskih posegih in distipični viziji režiserja Davida Livermoreja.«
»Namerava posneti najsijajnejši film o bojnem letalstvu, kar jih je kdaj bilo.«
»Kazalci na uri se zmeraj vrtijo z isto hitrostjo, jaz pa minevam hitreje od tebe. Me lahko ustaviš? Ne morem ti pobegniti, ne morem te ujeti. Si sedanjost, ki se giblje po meji brez debeline, ki jo z ene strani načenja preteklost, z druge pa jo razkraja prihodnost. A kje smo potem me? Kje so naše sekunde? Ujete v trenutek. Neusmiljeno ukleščene med preteklostjo in prihodnostjo. Poskušamo zbežati, a so noge pretežke. Obtežene s skrbmi sedanjosti, a navdihnjene z obljubo, da bomo nekoč lahko ujele trenutke, ki nam venomer polzijo med prsti. In kje bomo do takrat? Iskale bomo sekunde, ki smo jih raztresle med potjo.«
»Najljubši album kot koreografski okvir, kjer ples resonira med predvédenjem, ritmom, glasbeno silo, poslušanjem in slišanjem, naracijo in abstrakcijo. Mateja Kejžarja je presunil Floating Points z albumom Promises. 9 skladb, 9 stavkov, 9 gibov. Kejžar sledi tej glasbi, ki mu nenehno sledi. Premišljata se. Iz najljubšega albuma nastaja novo plesno delo, nov dinamični teritorij. V glasbi, torej paraleli, ki je natanko tu.«
»Begunec Vučko in migrant Leo tako nehote postaneta krojilca usode podobno nesrečnih ljudi. Da bi rešila svoje finančne težave, se jih odločita prodati. In če se sprva še zdi, da jima za begunce ni vseeno, je iz dneva v dan v Leu in Vučku vse manj človeškega.«
»Sezona, ki jo je oblikovala Marinka Poštrak, obljublja vrhunske uprizoritve relevantnih besedil, ansambel Prešernovega gledališča Kranj pa je v odlični formi. Prepričan sem, da bo prav vsak od projektov s svojega vidika presežen. Od tod optimizem.«
»Prelomna ne bo samo zaradi prelomnega koronavirusnega časa, ampak tudi zato, ker bo po 23 letih to moja zadnja sezona umetniškega vodenja Prešernovega gledališča.«