Ključna beseda: predstava

»Kot magnet je zbiral napredne sile, navduševal vedno nove borce in spreminjal takratno slovensko gospodarsko, politično in kulturno polje. To ga je dvigalo in mu nudilo prav toliko užitka kakor umetniško delo, vsi ti pisani in mnogovrstni doživljaji pa so mu bili inspiracija za slikanje človeških usod. Te so žive tudi danes. Tu. Med nami.«

»To je prava priložnost za oživitev pisateljevega življenja in tedanjih razmer ter za prevetritev njegovega pomena za narod.«

»Ta knjiga po mojem mnenju nosi nenavadno energijo, prvinskost, po jezikovni plati pa je njena nenavadnost v besednem zakladu, ki temelji na nemcizmih in starinskih besedah, ter na fantazijski motiviki ljudskega slovstva.«

»S svojo univerzalno simboliko odpira poglede v prvinski svet in hkrati tudi v podzavest evropske krščanske civilizacije.«

»Knjiga kratke proze presenetila vse bralce in poznavalce Kovačičevega pripovedništva.«

»Zgodbam v predstavi daje dodatno izrazno moč elegantni zven violine, skrivnostno prasketanje storževih lusk, globok zvok lončenega basa ter zvok električne kitare v apokaliptičnem vzdušju.«

»Na intimnem nivoju je to zgodba o posameznikih, ki živijo realnost, ki jih frustrira, in sta edino, kar jim preostane, edino, s čimer se hranijo, fantazma in hrepenenje po nekem drugem življenju, ki se morda nikoli ne zgodi.«

»Preteklost in sedanjost, spopad med notranjim svetom domišljije in realnostjo zunanjega sveta. Kako deklica razlaga svet okoli sebe skozi poosebljena bitja, predmete in izmišljena bitja? Kaj ta bitja postanejo z leti, kako postanejo del odrasle identitete? Gibanje izvajalke, njena prisotnost, stari domači videoposnetki in glasba gradijo svet, v katerem postanejo vidne različne plasti preteklosti in sedanjosti, imaginarni svet in resničnost zunanjega sveta.«

»Do izdajalcev v vsakdanjem življenju, do političnega izdajalstva, kolaboracije in podobno.«

»Jezik je po besedah Katje Pegan izjemno pomemben, še posebej pri monodrami.«

»Igralec pa, čeprav gre za monoigro, potrebuje režiserja, je dodala in navedla Borchijeve besede, da 'igralec spleza na goro, ki je ne vidi. To goro, njen vrh, vidi šele režiser.'«

»Samo, da igramo.«

»Vsako uničenje je hkrati gradnja nečesa novega.«

»To je dan, ko moramo širši skupnosti pokazati, da lahko z dobrimi nameni in skupnimi močmi presežemo razdeljenost, ki deli in pesti naš narod.«

»Pri tem moderni človek ostane sam na svetu, hkrati pa se tudi Prešeren poslavlja od svojega življenja.«

»Civilizacijsko smo te stvari tako grdo prikrili, da se moraš z igralcem res spustiti v zelo fer analitičen proces, da bi to pokazal.«

»Vendar je bila ekipa pogumna, poleg tega so v njej sami taki igralci, ki imajo sposobnost, da nastane gledališki dogodek, kjer se pojavijo.«

»Manj kot smo hoteli, lažje je stekla predstava.«

»Dobro je, da se lahko osredotočeno ukvarjaš s telesom, s tem, kar s telesom sporočaš, sočasno pa ohranjaš telesno kondicijo.«

»Hvaležna sem za to priložnost, ker so gib, nadzor telesa, fizična pripravljenost, ozaveščanje giba zelo pomembni tudi pri animaciji.«

»V stand-up komediji – tako kot v življenju – je vse mogoče.«

»Danes zvečer, ki je hkrati Dovaleov rojstni dan in očitno zadnji nastop, ni več kaj izgubiti.«

»Pasijon jemljem kot metafizično in filozofsko izhodišče za razumevanje sedanjega trenutka.«

»Kot koreografa, čigar telo občuti učinke izčrpavanja skozi izvedbo, me zanima, kaj se zgodi s telesom, ko tega, kar se od njega pričakuje, ne zmore več.«

»Solo o sebi, moji družini, o našem času in mukah.«

»Vendar so prav tovrstni poskusi po mojem mnenju vredni umetniške raziskave in premisleka.«

»Zelo težko. Ni floskula, ko pravijo, da brez gledalcev ni predstave.«

»Občinstva mora biti nujno več. Mi smo že vadili te predstave pred tako rekoč praznimi dvoranami, vzdrževali smo jih, kot smo rekli, na neki temperaturi, ampak to ni to.«

»Seveda si želimo, da bi se že ta teden za naslednji teden odloki spremenili in bi lahko imeli zasedenost gledališča takšno, kot smo jo lahko imeli jeseni pred zaprtjem gledališča. To pomeni na malem odru šest ljudi, na velikem odru pa, če odpremo tudi galerijo in stranske sedeže z ustrezno razdaljo, tja do 80 ljudi.«

»Kdor poje, slabo ne misli.«