»Preteklost in sedanjost, spopad med notranjim svetom domišljije in realnostjo zunanjega sveta. Kako deklica razlaga svet okoli sebe skozi poosebljena bitja, predmete in izmišljena bitja? Kaj ta bitja postanejo z leti, kako postanejo del odrasle identitete? Gibanje izvajalke, njena prisotnost, stari domači videoposnetki in glasba gradijo svet, v katerem postanejo vidne različne plasti preteklosti in sedanjosti, imaginarni svet in resničnost zunanjega sveta.«
»Ples je proslavljanje, ples je govorica. Govorica onstran besede. Lasten je vsem ljudem po svetu v celotni zgodovini, kjer je od posnemanja bojnih in živalskih plesov prešlo v obliko ritualov, uporabljenih v obredne namene kot posvečeno dejanje, kot del verskega obreda in oblike komunikacije, kjer sta umetnik in njegova umetnina neločljivo povezana v eno.«
»Prek plesa lahko vstopamo v druga stanja zavesti, omogoča pa tudi to, da telo postane glasbeni instrument. Vse od prazgodovine, od časa antične Grčije in njenih misterijev, Afrike, do sibirskega ali ameriškega šamanizma in vse do najbolj sodobnih plesov našega časa, povsod človek s plesom izraža isto potrebo po osvoboditvi, po izražanju radosti in slavljenju življenja.«
»Ko sem kot plesalka stala sama med množico borcev, zavedajoč se, da bom zmogla s svojim plesnim darom in šibkim telesom izpovedati, kar nas je družilo, da bom zmogla obvladati tudi neizmeren naravni prostor, sem čutila v nogah moč, ko sem teptala trda zemeljska tla.«
»Čeprav so že pred njim obstajale nekatere začetne folklorne plesne skupine, je bila Maroltova prva, ki je bila funkcionalno organizirana in pozneje imela zelo resne posledice za razvoj dejavnosti.«
»Vse začne z gibom – z instinktom, ki ga imamo vsi – in ples je gib, izpopolnjen za sporazumevanje. Brezhibna tehnika je pomembna in impresivna, a nazadnje je pomembno le to, kar plesalec z gibom izrazi.«
»Ravno, ko zaključita študij in naredita prvi korak v poklicno življenje, se svet zapre. Zapre in zahteva fizično razdaljo. Gledališče in ples nujno potrebujeta prisotnost gledalca, zahtevata človekovo bližino. Prvič po odločitvi za študij umetnosti se znajdeta doma. V mestu, kjer sta skupaj odrasli.«