Ključna beseda: ozaveščanje

»Pomembno je, da ženske ne le slišijo naša sporočila, temveč jih tudi vključijo v svoje vsakdanje življenje, saj je zgodnja diagnoza raka dojk povezana z večjimi možnostmi za uspešno zdravljenje.«

»Celovit pristop, ki združuje raziskave, izobraževanje, zgodnje odkrivanje in dostopne zdravstvene storitve, je bistvenega pomena v boju proti raku dojk in zmanjševanju njegovega vpliva na posameznike in družbo.«

»Zato je pomembno, da ženska pozna svoje dojke in ve, kaj je zanje običajno. Tako lažje opazi morebitne spremembe med rednim samopregledovanjem dojk.«

»V programu se trudimo biti ženskam prijazni in jim nudimo zdravstvene storitve na najvišji stopnji kakovosti.«

»Odkrivanje raka dojk na začetni stopnji bolezni praviloma pomeni večjo možnost ozdravitve bolnice.«

»Pomembno je, da ženske ne le slišijo naša sporočila, temveč jih tudi vključijo v svoje vsakdanje življenje, saj je zgodnja diagnoza raka dojk povezana z večjimi možnostmi za uspešno zdravljenje.«

»Celovit pristop, ki združuje raziskave, izobraževanje, zgodnje odkrivanje in dostopne zdravstvene storitve, je bistvenega pomena v boju proti raku dojk in zmanjševanju njegovega vpliva na posameznike in družbo.«

»Ljudem želimo povedati, da naj pristopijo k nam, da nismo drugačni, da smo še vedno samo ljudje. (…) Veliko rajši imamo, da nas vprašate: "Zakaj nimaš las? Zakaj si tako bled? Zakaj si na invalidskem vozičku? Zakaj se nekoga vedno držiš?" Tako kot se mi pogumno soočamo s to boleznijo, se tudi vi lahko opogumite in pristopite!«

»Mami, ne skrbi. Mi bomo to zmogli.«

»Rak je v moji družini na žalost kar pogosta beseda.«

»Eh, sej bom parkrat na kemoterapijah pa bo vse v redu.«

»Joj spet si bo prilagodila spraševanje, zato ker je mela raka pa bla malo v bolnici.«

»Danes študiram kozmetiko in kmalu bom tudi diplomirana kozmetičarka. Moja največja strast so ličenje in poslikave obraza.«

»Vsak majhen korak je bil zame velik dosežek.«

»S pomočjo fizioterapevtov in podpore družine sem počasi napredoval.«

»Danes študiram kozmetiko in kmalu bom tudi diplomirana kozmetičarka. Moja največja strast so ličenje in poslikave obraza. Moja sanjska služba je poklic vizažista oz. maskerja. Želim si, da bo nekega dne moje ime napisano na koncu filma pod nazivom "vizažist".«

»Začelo se je z bolečinami v levem gležnju, ki so jih sprva pripisovali športnim poškodbam.«

»Stranski učinki so bili hudi: izguba las, slabost, utrujenost in številne druge težave.«

»Na začetku moje kariere je polovica bolnikov živela nekje dve do tri leta, danes pa nekje sedem, če ne celo 10 in več let.«

»Gre pri ozaveščanju s prikazovalniki za sodoben pristop, ki je tehnološko naprednejši, z njimi pa želimo pospešiti diagnostiko bolezni.«

»Bolniki so veliko prej pozorni na simptome in znake. Z akcijami pa opozarjamo tudi v zdravstvenih domovih, saj so osebni zdravniki prvi, ki se spopadajo s temi simptomi in znaki, tako da nas veseli, da se je čas do diagnoze diseminiranega plazmociptoma zelo skrajšal.«

»Na začetku moje kariere je polovica bolnikov živela nekje dve do tri leta, danes pa nekje sedem, če ne celo 10 in več let.«

»Gre pri ozaveščanju s prikazovalniki za sodoben pristop, ki je tehnološko naprednejši, z njimi pa želimo pospešiti diagnostiko bolezni.«

»Bolniki so veliko prej pozorni na simptome in znake. Z akcijami pa opozarjamo tudi v zdravstvenih domovih, saj so osebni zdravniki prvi, ki se spopadajo s temi simptomi in znaki, tako da nas veseli, da se je čas do diagnoze diseminiranega plazmociptoma zelo skrajšal.«

»En večer sem v kopalnici zagledala, da mi iz desne bradavice teče kri. Tega sem se pa res ustrašila. Takoj sem vedela, da nekaj ni v redu. Takrat sem se najbolj prestrašila. Po mamografiji so me poklicali in rekli, da v dojki, iz katere je tekla kri, niso našli ničesar. V levi so mi nekaj našli. To sem si potem razložila tako, da mi je mamica poslala znak in rekla: Tanjči, pojdi k zdravniku, nekaj ni v redu. Zato sem za ta znak neizmerno hvaležna, sicer ne bi nič vedela, saj nimam zatipne oblike. Imela sem nezatipno obliko, torej ni bilo bule. Ves čas sem se namreč redno pregledovala. Ko sem se kopala, prhala ...«

»Danes 42. svečko na svoji rojstnodnevni torti piham kot kratkolaska. Srečna, vesela in optimistična kratkolaska! Seveda bi bila bolj vesela, če bi bil razlog za ta moj nov izgled drugačen, a tudi bolezen je del življenja, tudi to je treba sprejeti in se z njo pogumno spopasti. Pravzaprav sem neizmerno hvaležna, da živimo v času, ki mi omogoča uspešno zdravljenje. Vsaka nova situacija, vsaka nova zgodba nas lahko veliko nauči in pripelje do novih spoznanj. Najlepše spoznanje v tej moji zgodbi pa je to, da je našim otrokom povsem vseeno, če smo dolgolase, kratkolase, brez las, velike, majhne, suhe, bolj okrogle, z več ali manj celulita ... Za njih smo najlepše točno takšne, kakršne smo. In ko mi moja sončka rečeta: 'Mami, lepa si, najlepša si', priznam, da se počutim kot miss sveta.«

»Rekla sem si, da je rojstni dan lepa pozitivna stvar, polna optimizma, ko lahko svojo zgodbo delim z ljudmi.«

»Po eni strani bi najrajši v trenutku, ko sem izvedela za diagnozo, vsemu svetu na glas povedala, kaj se dogaja, da bi vse ženske spodbudila k temu, da gredo na pregled. Po drugi strani pa to ne gre tako. Ne moreš v isti sekundi tega deliti. Niti ne veš, kaj bi povedal, za kaj točno gre. Treba je predelati svoja čustva in postaviti glavo na pravo mesto. Zato sem si rekla: Tanja, ustavi se, vse ob svojem času. Ves čas sem pa vedela, da bom to delila z ljudmi, saj se mi zdi, da je edino pravilno, da se o tem pogovarjamo na glas in odkrito, saj je tega res veliko.«

»Hvaležna sem, da živim v času, ko se to uspešno zdravi. To je najbolj pomembno – da si ponižen in hvaležen.«

»Ampak če je rak na dojki cena tega, da je moja punčka v redu, sem si rekla: to je zame mala malica, vse bomo uredili.«