»Pomembno je, da ženske ne le slišijo naša sporočila, temveč jih tudi vključijo v svoje vsakdanje življenje, saj je zgodnja diagnoza raka dojk povezana z večjimi možnostmi za uspešno zdravljenje.«
»Celovit pristop, ki združuje raziskave, izobraževanje, zgodnje odkrivanje in dostopne zdravstvene storitve, je bistvenega pomena v boju proti raku dojk in zmanjševanju njegovega vpliva na posameznike in družbo.«
»Pomembno je, da ženske ne le slišijo naša sporočila, temveč jih tudi vključijo v svoje vsakdanje življenje, saj je zgodnja diagnoza raka dojk povezana z večjimi možnostmi za uspešno zdravljenje.«
»Celovit pristop, ki združuje raziskave, izobraževanje, zgodnje odkrivanje in dostopne zdravstvene storitve, je bistvenega pomena v boju proti raku dojk in zmanjševanju njegovega vpliva na posameznike in družbo.«
»Ljudem želimo povedati, da naj pristopijo k nam, da nismo drugačni, da smo še vedno samo ljudje. (…) Veliko rajši imamo, da nas vprašate: "Zakaj nimaš las? Zakaj si tako bled? Zakaj si na invalidskem vozičku? Zakaj se nekoga vedno držiš?" Tako kot se mi pogumno soočamo s to boleznijo, se tudi vi lahko opogumite in pristopite!«
»Danes študiram kozmetiko in kmalu bom tudi diplomirana kozmetičarka. Moja največja strast so ličenje in poslikave obraza. Moja sanjska služba je poklic vizažista oz. maskerja. Želim si, da bo nekega dne moje ime napisano na koncu filma pod nazivom "vizažist".«
»Bolniki so veliko prej pozorni na simptome in znake. Z akcijami pa opozarjamo tudi v zdravstvenih domovih, saj so osebni zdravniki prvi, ki se spopadajo s temi simptomi in znaki, tako da nas veseli, da se je čas do diagnoze diseminiranega plazmociptoma zelo skrajšal.«
»Bolniki so veliko prej pozorni na simptome in znake. Z akcijami pa opozarjamo tudi v zdravstvenih domovih, saj so osebni zdravniki prvi, ki se spopadajo s temi simptomi in znaki, tako da nas veseli, da se je čas do diagnoze diseminiranega plazmociptoma zelo skrajšal.«
»En večer sem v kopalnici zagledala, da mi iz desne bradavice teče kri. Tega sem se pa res ustrašila. Takoj sem vedela, da nekaj ni v redu. Takrat sem se najbolj prestrašila. Po mamografiji so me poklicali in rekli, da v dojki, iz katere je tekla kri, niso našli ničesar. V levi so mi nekaj našli. To sem si potem razložila tako, da mi je mamica poslala znak in rekla: Tanjči, pojdi k zdravniku, nekaj ni v redu. Zato sem za ta znak neizmerno hvaležna, sicer ne bi nič vedela, saj nimam zatipne oblike. Imela sem nezatipno obliko, torej ni bilo bule. Ves čas sem se namreč redno pregledovala. Ko sem se kopala, prhala ...«
