Ključna beseda: nagrada

»ZD Ljubljana še vedno izstopa po nedostopnosti. Ljudje imajo še težave in pritožb je precej.«

»Na ponedeljkovi seji člani mestne koalicije 'izkazali pogum na čelu s podžupanom Samom Logarjem'.«

»Gibanje Svoboda na državni in mestni ravni in Lista Zorana Jankovića na mestni ravni smo tisti, ki prevzemamo odgovornost za razvoj Ljubljane.«

»Po Koritnikovem mnenju bi direktorica lahko dobila spor na katerem koli sodišču, ker je izpolnila merilo in je svet zavoda dal soglasno mnenje.«

»Bili smo ganjeni, prestrašeni in včasih brez sape.«

»Čudovita kinematografija, scenografija in lokacije prispevajo k izjemno realističnemu občutku serije, kar je edino prav, saj temelji na resničnih dogodkih in resničnih likih – pogumnih ženskah, ki so se uprle desetletjem zatiranja in mizoginiji ter pomagale uničiti kalabrijsko mafijo.«

»To priznanje je za vse, ki so sodelovali pri filmu – njihov trud in delo, ki so ga vložili v projekt. Hvala vsem, ki so soustvarili film, in vsem, ki so si film ogledali.«

»Hvala vsem, ki so soustvarili film, in vsem, ki so si film ogledali.«

»Kratek v tem primeru ni sinonim za hiter: slike in risbe se pojavljajo in izginjajo v počasnem nihanju, ki mu ritem narekuje tiho življenje brez besed. Besedni komentarji bi bili odvečni, saj podobe in glasba povedo vse.«

»ki je reka sama«

»Za mladega ustvarjalca, predanega delu in perfekciji, je to seveda pomenilo risanje dan za dnem, brez odmora.«

»Zaradi svojega izjemnega občutka za vizualno se je kmalu prelevil v režiserja in začel ustvarjati televizijske oglase.«

»Njegovi oglasi so brez dvoma sooblikovali nacionalni značaj.«

»Naša dežela, Slovenija, je v njih prepoznavna, deluje kot prizorišče lepega, prijetnega filma.«

»Sliši se pretenciozno, a gre za zelo elementarni poskus razumeti, kako delujejo naša družba, naša življenja, sistemi našega vsakdana, kot so zdravstvo, družina, religija, kako mislimo našo zgodovino, kulturo, hrano. In kako gledamo nase v stiku s tujci.«

»Ko sem razmišljal o ponudbi, da knjigo napišem, sem hotel čim bolj zlesti v čevlje tujca, na svojo domovino in vsakdanjo okolico pogledati skozi očala nekoga, ki mu ni nič, prav nič samoumevno. Zato sem se odločil knjigo napisati v nemščini. Ne predstavljate si, kako tako početje človeku odpre oči in spremeni pogled na najbolj samoumevne reči.«

»Knjiga je pisana za tuje bralce, za slovenske bi moral dele knjige, kjer pojasnjujem elementarne zadeve, spremeniti, napisati na novo.«

»MRI je potrpežljivo zgrajena in režijsko vrhunsko izpeljana drama, ki osupne z dolgimi, natančno orkestriranimi sekvencami protimigracijskih protestov; tako avtentičnih prizorov ne bi bila sposobna zabeležiti marsikatera dokumentaristova kamera.«

»To je zgodba o staršu, ki se sprašuje, kaj je najboljše za njegovega otroka.«

»Obžalovanje dejanja ne izbriše.«

»Ozračje je zelo razgreto. Mislim, da bi bilo dobro stopiti korak nazaj in pustiti, da se stvari iztečejo tako, kot se morajo.«

»Skratka, vsi vedo bolje od mene, kako bi morala živeti in kdo bi sploh morala biti. Ne morem se meniti za to, nimam časa, jaz delam.«

»Prekleto zaslužena je. Prisiljena sem jo bila odkloniti leta 2000, letos je nisem prisiljena odkloniti.«

»Živimo v demokratični državi, tudi Prešernov odbor ima različna mnenja, tudi tako je prav in tako mora biti, konec koncev so odgovorni za najpomembnejše nagrade na področju kulture, morajo izbirati med resno raznovrstnim in izvrstnim kulturnoumetniškim delovanjem umetnikov in umetnic, tako da se mi zdi to povsem normalno.«

»Nagrado je zavrnila iz osebnega prepričanja. Po triindvajsetih letih dejstva govorijo sama zase, Svetlani Makarovič pa nagrada pripada, in prav je, da jo prejme na državni proslavi kot vsi nagrajenci in nagrajenke doslej.«

»To je napad na vse pesnike in pesnice«

»V njej bodo našli človečnost, lepoto in ljubezen, pa tudi tragiko in žalost, sebe in drugega«

»Takšne obljube ji na ministrstvu za kulturo nismo dali, niti ji je ne bi mogli dati, saj je podeljevanje Prešernovih nagrad v pristojnosti Upravnega odbora Prešernovega sklada«

»Sporazum je podpisan.«

»To nagrado bi mi radi izročili čim bolj neopazno, na skrivaj, v neki Vili Podrožnik. Rekla sem ne. Predlagala sem, da pridem na oder in povem eno lirično pesem in odidem. To je vse. Če je to njim prav ali ne, pa ni moj problem. Tam bom. Na oder bom prišla ob koncu proslave, ko bodo že vse nagrade podeljene, magari po vseh štirih. Povedala bom to pesem in odšla. To je vse.«