»Ko se v založniških krogih pogovarjamo o nujnosti takšne kampanje, je v širši okolici večkrat slišati, da se moramo pač prilagoditi spremembam, ki se dogajajo tudi z novimi tehnologijami in z njimi povezanimi spremembami.«
»Začetek branja je bil težek, saj pripoved preskakuje v času in prostoru, težko sestaviš sklenjeno zgodbo in zato težje slediš poteku dogajanja. Ampak več kot sem prebrala, bolj sta mi deli postajali všeč, predvsem Angel pozabe.«
»Z maturitetnim esejem maturanti dokažejo, da znajo o neki literarni temi poglobljeno razmišljati, da znajo do nje vzpostaviti določen osebni odnos, z njim dokazujejo tudi svojo pismenost. Tako da se mi zdi prav, da je del splošne mature in da prinese kar velik delež k oceni slovenščine. Preverja namreč veliko stvari.«
»Zdi se, da je splošna bralna kultura vedno slabša. Verjetno nanjo vplivajo množični mediji. Živimo v času instant kulture, ko tudi sporazumevanje poteka z instant besedami in instant jezikom, pri katerem ne pazimo na jezik, slog, uporabo ločil, velike začetnice.«
»Angel pozabe pripovedovalke ni obvaroval krute preteklosti njenih bližnjih, ni ji prizanesel s travmami ljudi, ki jih je imela rada. Ganljivo govorico spomina pa ji je pomagal odtisniti v zgodbo.«
»Vedno sem čutil, da v slehernem med nami tiči globoka anonimnost … ko greš globoko vase, srečaš vse in vsakogar na skupnem terenu, ali pa ne srečaš nikogar. Ne glede na to, kaj srečaš, pa to nikoli ni tvoje … Smo kot posoda in nič je to, kar obdajamo. Kakor da bi bili v sobi, v kateri smo, paradoksalno, odsotni.«
»Zupanova literatura je namreč napeto branje, z osupljivimi zgodbami, surove iskrenosti, lucidnega humorja, neuničljive vitalnosti in neusahljive volje do preživetja, ki se zlagoma spreminja v tragičnost.«
»Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe.«
»Naravnost impresivne so številke o prodaji treh knjig, ki so bolj zgodovinske kot politične: Tita smo skupaj z Žepnico prodali v več kot 24.500 izvodih, Hitlerja v več kot 10.000 izvodih, Stalina pa v 5.000 izvodih.«
»Zelo dobre zabeležke o odnosih Slovenije z ZDA smo prodali v manj kot 200 izvodih, medtem ko smo Milana Kučana, prvega predsednika Boža Repeta, ki smo jo pripravljali več let, prodali v nekaj več kot 5.000 izvodih.«