Ključna beseda: knjiga

»Veste, kaj je smešno? Da sem ves čas ista. Nič se ni spremenilo, samo misli dajem na tipkovnico. In kar naenkrat sem urbana legenda, fenomen, inteligentna in ne vem še kaj. Prej sem bila pa zguba.«

»Sama se sicer nisem nikoli tako videla. In če se ni nič spremenilo, sem očitno še vedno zguba. Ampak kakšna zguba sem, če imava zdaj intervju o drugi knjigi? To je vse samo v glavah ljudi. Same etikete.«

»Ta bolečina bo vedno z mano, sprejela sem jo, znam jo nositi.«

»Ne morem verjeti, da sem tukaj, da se danes o tem pogovarjamo. Hkrati pa sem ponosna in hvaležna, da sem prišla tako daleč, to je poklonu našemu Maticu, ki je bil od vseh nas.«

»Ne boste ga izbrisali, jaz ga bom za večno nazaj vpisala. Tako bo živel tudi, ko mene več ne bo. Ne gre za upor, gre za to, da je on zame neizbrisen in da me sistem kot tak ne zanima. Matic bo ostal za vedno.«

»Žalost me ne bo zlomila, vedno te bom slavila«

»ni hotel napisati knjige o Titu, ampak knjigo po Titu«

»ni še ena knjiga o Titu, ampak knjiga po Titu, v kateri bi avtorja zanimal njegov življenjepis, dokazane, pripisane ali izmišljene biografske epizode, temveč nasprotno: kaj in pri kom nekaj pomeni Josip Broz tu in zdaj, zakaj danes v javnosti kljub vsemu vztraja njegova dokaj pozitivna podoba, zakaj je čislan pri tako različnih skupinah ljudi, da o njem nastaja nova množičnokulturna produkcija, zakaj njegovo ime še danes 'prodaja', kar koli že«

»treba biti buden, da iz poplave informacij razbereš prave informacije, prave besede in prave knjige, ko si ustvarjaš podobo resničnosti«

»slovenska knjiga na sejmih v tujini od Frankfurta do Bologne pomembna, a je temeljno to, kar se s slovensko knjigo dogaja doma«

»Avtorski individualni glas je lahko glas proti vnaprej postavljeni strukturi. Morda je prav to težava. A glas proti je prvi korak k iskanju rešitve. Avtorski glas je prvi glas, ki se mu lahko pridružijo odmevi.«

»Prvo tako dejanje bi sprožilo plaz in vsako novo oblast bi mikalo prečistiti seznam preteklih nagrajencev po svoji volji in nazoru.«

»gospodinji iz Minas Gerais pesmi narekoval sam sveti Frančišek«

»Zdi se, da je človek ločen od narave, a naša vloga v tem svetu je vendar prav v naravi. Še večje vprašanje pa je, ali lahko zmanjšamo razkorak med kulturo in naravo, kajti šele skozi to lahko pravilno razumemo delovanje sveta.«

»Film mi na neki način ni bil všeč že samo zato, ker so bile izvzete okoljske teme.«

»Kakor koli že, razmišljanje o naravi duha zame ni le teoretsko, pojmovno, jezikovnoanalitično početje, ampak me tudi osebno in eksistencialno prizadeva.«

»Naš človeški 'telos' vidim v tem, da skrbimo za to, da v naših življenjih, ravnanjih in odnosih prevladujejo pozitivni duhovni potenciali nad negativnimi, pa čeprav vem, da popolna zmaga ni mogoča, žal pa so mogoče razne oblike popolnega poraza.«

»Če uspemo v svojih odnosih z drugimi ljudmi poustvarjati ozračje žive človečnosti in sobitnosti, morda spoznamo, da je vsa človečnost prisotna že tu-in-zdaj in da je tudi smrt ne izbriše.«

»Življenje ogleduje le v življenju, človeško življenje je v odnosih, najvišji odnos pa je – ljubezen.«

»Ko sem prvič stopila v ta prostor, me je stisnilo pri srcu.«

»Bronjina koža je v mehurjih, las skoraj ni več.«

»Strah me je prvega ogleda filma.«

»Težko je. Črpamo seveda iz svojih zasebnih življenj.«

»Želim si, da bi naredili lep film, po katerem bodo ljudje še malo obsedeli na svojih sedežih.«

»Tudi pome je prihajala smrt, vendar se mi ni zdela prav nič mogočna. Če kaj, se mi je zdela anahronistična.«

»Dojel sem, da moram napisati knjigo, ki jo zdajle berete, preden lahko nadaljujem s čim drugim. S pisanjem bom končno sprejel stvarnost vsega, kar se je zgodilo, jo vključil v celoto svojega življenja. Ne bom se pustil odriniti kot žrtev, na nasilje bom odgovoril z ustvarjalnostjo.«

»Zmagal sem s tem, ko sem preživel. Pomen, ki ga je nož dal mojemu življenju, pa je bil moj poraz.«

»V smrti smo vsi včerajšnji ljudje, za vedno ujeti v preteklik. Nož me je želel spraviti v to kletko.«

»Postal sem čuden stvor, ki ni znan toliko po svojih knjigah kot po življenjskih peripetijah.«

»Krog se je sklenil in tu sem se želel končno sprijazniti s tem, kar se je zgodilo in si vrniti mir v življenje. Stal sem tam, kjer sem skoraj umrl, na sebi sem imel novo obleko Ralpha Laurena in sem čutil, da sem ... cel.«