Ključna beseda: jubilej

»50 let sva poročena, že predtem pa sva bila fant in dekle deset let, poznava se že 60 let.«

»Vsak mesec smo imeli 21 koncertov – julij, avgust smo bili prosti, ker smo imeli dopust. In januarja smo bili v Berlinu, kjer smo snemali albume. To je bilo najnapornejše obdobje.«

»Imel sem srečo, še zdaj nimam nobenih težav glasovno.«

»Moje največje nagrade so zbrane v knjigi. To je en lep spomin, to je bilo vse spontano, to je prehajalo iz enega časa v drugega. Ukvarjal sem se z več zvrstmi glasbe, vedno rad poudarim, da sem bil dve leti v Zagrebu z eno odlično rock-pop skupino, s skupino Klan sem posnel tudi dve plošči, ki sta izšli pri Jugotonu. To so lepi spomini. Takrat, ko sem se začel ukvarjati z glasbo, mi je profesorica, ki je bila operna pevka, rekla: 'Vidim, da te bo zaneslo nekam drugam, da ne boš ostal v gledališču.' Ampak zdaj pa vidim, da bom na koncu ostal v gledališču, tam bom 7. septembra imel jubilejni koncert v SNG-ju Maribor.«

»Pri citrah je zanimivo, da lahko igramo spremljavo, melodijo in v bistvu hkrati spremljavo in melodijo.«

»Enkrat me je mama peljala na koncert Citrarskega orkestra glasbene šole, ki je vsako leto v Viteški dvorani v Brežicah, in od takrat naprej sem samo še citre videla in nič drugega.«

»Ko smo začeli igrati, je Anita rekla: 'On nekaj igra, on nekaj igra, vsak po svoje'. In tako je nastalo ime skupine Gremo mi po svoje.«

»Jaz sem igral kitaro, ko sem bil star 18 pa tam do približno 25. leta, potem pa nič. Citre sem začel igrati pri 74.«

»Se mi zdi, da ravno to gradi dobrega umetniškega vodjo. Torej, da ni umetniški vodja folklorne skupine samo usmerjen v čisto folklorno dejavnost, ampak razmišlja tudi malo širše.«

»V mislih mi ostaja Peru, kjer smo tudi bili. Takrat je več kot tri četrt ali pa skoraj 90 odstotkov skupine zbolelo. In skoraj nismo mogli nastopati, ampak smo stisnili zobe.«

»Specifično za KUD Študent me je pritegnila družba. Tu je zelo takšna prijateljska, prijazna družba, vsi se imamo radi.«

»Moja oče in mama sta se spoznala pri folklori, prav tako stric in teta. Imamo tudi pare, katerih otroci zdaj tudi plešejo pri nas, tako da je teh vezi ogromno.«

»V Ljubljani sem že prej pripravljal razne stvari za koprski studio, in to improvizirano, saj nikjer ni bilo prave opreme.«

»Smo del javnega medija, zato je jedro našega programa še vedno kakovostna in preverjena informacija.«

»Imamo glasbene urednike, ki izbirajo glasbo in tega ne prepuščamo računalniku. V glasbenem izboru so zlasti primorski glasbeni izvajalci, veliko je nastopov v živo, pripravljamo tudi specializirane oddaje različnih glasbeni zvrsti. Vrtimo najmanj 40 odstotkov slovenske glasbe, kot dolača zakon, približno 15 odstotkov pa je italijanske glasbe.«

»Gorenje seveda ni imelo novinarske ekipe, šlo je za tehnični preizkus.«

»Na prvo naslovnico teleteksta sem uvrstila ljubljanski grad.«

»Številni ljudje me sprašujejo, kaj bo zdaj z nami. 'Boste kar umrli in vas bodo ukinili?' Ni čisto tako.«

»Stopil je skozi vrata, najine oči so se srečale in bilo je zapečateno.«

»Peli so duete, Franc je napisal skladbo Čakal sem deklico ob potoku, zdelo se mu je dobro, če bi zapela ženska. Organizirali so avdicijo, prišlo je veliko žensk, z eno so se dogovorili, a naslednji dan gospodične ni bilo na vaje. Franc me je prosil, naj poskusim jaz, ker je želel pesem slišati. Tu in tam sem z njimi pela na vajah, a mi je vedno dejal, naj ne brundam.«

»Vsa prizadevanja so na začetku temeljila na prostovoljskem delu mentorjev, prvih študentov in sodelavcev. Na teh prostovoljskih osnovah je zrasla današnja Univerza za tretje življenjsko obdobje.«

»Naše temeljno poslanstvo je izobraževanje starejših za osebnostni razvoj, njihovo vključenost v družbo, prav tako pa tudi spreminjanje pogleda na starost in staranje.«

»Kako bi bilo treba to knjižnico oskrbovati, da ne bi bila grob znanosti.«

»Povedati moram, da je na dan nesreče plavalo po zraku večje število ožganih listov knjig iz čitalnice, celo do Zmajskega mostu so jih prinesle sape.«

»Raziskujeta tople, zemeljske tone svojih glasbil v prepletu improvizacij ter lepo stkanih melodij in ritmov.«

»Skupni so jima skrb za plemenitenje duha s kulturo, raziskovanje našega prostora, nudenje mladim talentom možnosti, da se razvijajo, in odkrivanje novih kulturnih, literarnih ter glasbenih svetov.«

»Prepričana sem, da bo Slovenska matica kot v preteklosti prispevala k iskanju ključnih kulturno-družbenih usmeritev družbe.«

»Želeli smo si osvežitev samospeva, da nista samo glas in klavir, ampak da pišejo za glas – sopran ali bariton – in spremljavo, kot je partnerstvo v komorni igri saksofon, viola, violončela ali klavir.«

»Kar jih obvezuje, je želja, da vsako naslednje leto z novostmi v založniškem in prireditvenem programu obogatijo bero dosežkov slovenske znanosti in umetnosti.«

»Na koncu so se odločili, da bo prostor za sodobno, moderno umetnost.«