Ključna beseda: glasba

»Poredoš kot ustvarjalec izžareva neizmeren optimizem, ki ga z lahkoto prenaša na občinstvo.«

»Njegov umetniški pristop združuje karakterne prvine dveh pokrajin, ki sta zaznamovali njegovo življenje: melanholična subtilnost njegovega rodnega Prekmurja in neizprosna odločnost Zasavja, ki ga je Poredoš sprejel kot svoj drugi dom.«

»Tako nastajajo unikatne interpretacije preštevilnih revirskih zgodb, ki jih Vlado Poredoš z izvirnimi avtorskimi refleksijami preliva v pesmi zasedbe Orlek.«

»Ena izmed njihovih nagrad je celovečerni koncert na Lifemu prihodnje leto – komaj čakam, da jih bom slišal.«

»Njene fraze so se bližale skorajda govornemu fraziranju, mehčanju v dialogih z ansamblom; retorična samozavest, karizmatičnost in duhovitost v solističnih pasusih.«

»Zaznamuje močna in drzna dramaturgija.«

»Ponuja jasne, izbrušene in slogovno prefinjene poustvaritve.«

»Obudili ognjevito strast najbolj romantičnega skladatelja Druge dunajske šole.«

»Njegove ideje o svetu in energije so zame primeri čiste umetnosti, ki presegajo zamejenost prostora-časa, in v skladu s tem smo zasnovali tudi koncept uprizoritve opernega muzikala.«

»Človek, ki se zavestno odpove, da bo postal najbrž najbogatejši človek na svetu, ker hoče pomagati prijatelju, v kapitalizmu najbrž kotira visoko na lestvici duševnih bolezni, v mojem vrednostnem sistemu pa kotira 'samo' zelo visoko. Zanimala me je ta plat.«

»Uprizoritev skače v času ne zato, ker sta si časa tako različna, ampak ker sta si časa Tesle in danes, recimo Elona Muska, žal tako zelo podobna.«

»Vse se zelo hitro odvija, a uživam v vsakem trenutku.«

»Lepota in transcendentalne razsežnosti umetnosti so neizmerno bogastvo človeške vrste.«

»Beg v nas same je morda zasilni izhod, vsaj za trenutek, ko lahko prisluhnemo glasovom notranjosti.«

»Rodila sem se z željo po petju, z željo biti pevka.«

»Zelo sem užaloščen in pretresen zaradi smrti moje 'sestre' @GalCosta.«

»Država (...) je danes izgubila enega svojih velikih glasov.«

»Slovenska narodna glasba mi nikoli ni bila preveč všeč, ukvarjal sem se z džezom, težkimi kompozicijami, ki so daleč od primarnega zvoka. Potem pa sem nenadoma začutil, da moram prav tja.«

»Ničesar nisem združeval, poiskati sem želel bistvo pesmi in izhajati iz tega: kaj ta pesem sporoča, kaj pomeni meni?«

»Zabučale gore mi kot pesem ni tako blizu, čustva ob njej pa so mi zelo blizu. Predstavlja mi nekakšno nostalgijo Slovencev.«

»Mislim, da smo Slovenci zelo nostalgičen narod, na način 'oj, mladost ti moja'.«

»Ko se mi zdi, da ni nobene možnosti, da nekaj izpeljem, moram storiti prav to. Edino taka ideja je vredna raziskovanja.«

»Ko kopiraš mojstra, se veliko naučiš.«

»Vsak glasbenik si namreč želi igrati do smrti, če le zmore. Pa ne le igrati, tudi nastopati.«

»Najpomembnejše merilo za igranje v veteranski godbi je velika želja, da ohraniš, kar si se v življenju naučil v glasbi in te je vse življenje razveseljevalo, ter da lahko s svojim igranjem še naprej razveseljuješ ljudi!«

»To je poleg glasbe verjetno tudi eden glavnih razlogov, zakaj igramo.«

»Glasba je vseživljenjsko učenje, znanje je treba obnavljati in ponavljati.«

»V našem orkestru so tudi bolni ljudje, invalidi, imamo tudi gospoda z demenco, in zanimivo je opazovati, kako sicer v minuti pozabi, katere note si mora pripraviti, tako da mu pri tem pomagamo, ko pa prime svojo trobento in zaigra, igra, kot je vedno znal – not pač ni pozabil.«

»Vživljanje v švicarski način življenja ni bilo enostavno in še zdaj, po štirih letih se tam ne počutim doma… A žal, se tudi tu, ko se vrnem v Sežano, ne znajdem več… Na srečo sem v Luganu našla stanovanje skupaj s štirimi italijanskimi študenti glasbe, ki so mi zelo pomagali.«

»Na srečo je v Švici pouk skoraj ves čas pandemije potekal v živo. Hvaležna sem svoji šoli, ki je v tem času tudi tujim študentom pomaga s štipendijami in denarno pomočjo.«