Ključna beseda: galerija

»S telesom vstopamo v prostor in ga zaznavamo, hkrati pa prostor skozi naše telo vstopa v nas: telo torej postane liminalno območje prehajanj resničnosti. Dvom o zanesljivosti spreminjajoče se stvarnosti, ki je v današnjem svetu tako zelo prisoten, umetnica izkoristi kot vabilo za vstop v na videz statične postavitve, v katere gledalec z lastno telesno dinamiko vnaša nov pomen in postane aktivni udeleženec spreminjajoče se resničnosti.«

»Kot po navadi so rejverji povabljeni k temu, da pustijo svojo sled (trace), vzpostavijo stik s prostorom in drug z drugim, širijo ljubezen in se zabavajo.«

»Težko je, ko si obdan s sivimi zidovi, na katerih je bodeča žica, in ko dolgo časa ne moreš videti obzorja.«

»Izkušnja me je naučila, da se življenje lahko vedno drastično spremeni. Ne smeš obupati, z vsem moraš vztrajati do konca in ostati moraš zvest svoji veri, ne glede na vse težave.«

»Razmišljati moramo o tem, kako se bo tovrstno trpljenje povečalo in kako nas bo družbeni zlom, o katerem nam govorijo znanstveniki, sčasoma vse postavil na strelno linijo. V tem trenutku nobeno dejanje ni pretirano ekstremno, da bi opozorili na nujnost reševanja te težave zdaj.«

»Griffin si je izboril sloves nekoga, ki brije norce – s svojim sardoničnim izpodbijanjem samozaverovanosti in spina.«

»Duhovit odgovor na delo je legitimen – O. K. je, ker dejansko je smešno.«

»Ne gre za virtuoznost umetnika, ki se postavi na sredo galerije in zaluča kumarico v zrak – ni pomembno, kako pride na strop, če je bila le vzeta iz burgerja in vržena v zrak.«

»Kumarica je na strop prilepljena z omako iz burgerja in za zdaj še ne kaže znakov gnitja ali znakov, da bo odpadla.«

»Opazili smo veliko nasmehov, ki so jim sledili zelo zanimivi in zavzeti pogovori.«

»Ko sem bil najstnik, me je policija zaradi takega početja vrgla iz McDonaldsa – zdaj je pa umetnost.«

»V času iluzionizma in iluzorne resničnosti (Illusional Reality), ki pod krinko svobode izvaja (popoln) nadzor nad ljudmi in družbo z različnimi sredstvi, političnimi, ekonomskimi, pravniškimi, znanstvenimi, tehnološkimi, psihološkimi, represivnimi v številnih oblikah, se izraz 'svobodni umetnik, umetnica' zdi kot privid, navidezna resničnost (Virtual Reality) in konkretizacija v najširšem pomenu besede. Konkretizacija abstrakcije (Abstraction Concretisation). Medtem ko je iluzorno simulacija stvarnega (Simulational Reality), predstav in stvaritev.«

»Materializacija se skozi procese in postopke uresničuje, misli in zamisli se postavljajo in sestavljajo, predstave postanejo resničnost, delovanje se udejanja v mediju, ki nam je blizu, je enako naš kot (samo)svoj. Slika, računalniška risba, kamnita skulptura vlečejo vrv od pradavnine do tukaj in zdaj, odkrivajo sledi, reanimirajo dogodke in jih podajajo v avtonomnih in avtohtonih lastnih stanjih. Kot kemijske spojine, katerih elementi so komplementarni ne samo v krožnicah, spiralah in privlačnostih, ampak tudi v neprivlačnostih in odbojnostih, ki tvorijo notranje napetosti razstavljenih umetniških del.«

»Ni treba, da so slavni. Včasih je dovolj, da jih gledamo.«

»Umetnosti nikoli ni zbiral zaradi investicije, vselej zato, ker jo ima rad.«

»Užitek, ki mi ga dajejo slike, je vreden vsega truda. Ne obžalujem enega samega evra.«

»Ob koncu ne vzamemo ničesar s seboj.«

»Delo proda le takrat, ko potrebuje denar.«

»Jih pa redno podari galerijam, kadar predstavljajo njihovo zbirko.«

»Če nam jo je lani uspelo umestiti v pomembno javno zbirko na Vzhod Evrope, se je zdaj umestila v dve novi, na Zahod. Za nas, mlado galerijo, so to izjemno lepi in spodbudni rezultati.«

»Izjemni odzivi, izjemni rezultati. Verjamem, da bo naslednjemu umetniku ali umetnici tudi zaradi teh odličnih rezultatov na naslednjem Sparku malenkost lažje. Lepi začetki.«

»S preobrazbo vsakega poškodovanega dela v vrsto predmetov nas Cherri opomni, da po izkustvu nasilja nikoli nismo zares enaki.«

»Skupna časovna komponenta in dokumentiranje lastnega vsakdana.«

»Pri Puclju gre za spremembe, ki so neodločilne za večja dogajanja, a hkrati predstavljajo velik segment življenja posameznika.«

»Po drugi strani pa Anja Šuler dokumentira trenutke, ki so nam vsem znani, a so hkrati pomembni le peščici.«

»Preudarna postavitev del s premislekom o specifikah galerije in njene neposredne okolice tvori premišljeno celoto, gledalce spodbuja k razumevanju onkraj estetskega in jih želi usmeriti k razmisleku o vprašanju dostopnosti in namembnosti galerijskih prostorov.«

»Do potankosti premišljeni in mojstrsko izvedeni estetski kiparski izdelki so namreč hkrati tudi podporne skulpture, umetnica pa nam s sugestivnimi detajli prišepetava možne načine njihove uporabe.«

»Ne gre za pozive k neodgovorni ali pa morda pretirano angažirani uporabi razstavnih eksponatov, temveč umetnica skozi subtilne geste in rušenje ustaljenih kodov galerijskih navad v zvezi z motrenjem umetniških del predlaga drugačne poglede in širše razumevanje vloge in naloge prostorov umetnosti ter njihove družbene odgovornosti.«

»Med opazovanjem letenja rakete skozi modrino neba sem občutila prav tisto, kar naj bi moja umetniška projekta preprečevala – občutek osamljenosti in domotožja ... in zdi se mi, kot da je del mene, vsaj v senčni obliki, ostal v dveh malih kockah, ki letita proti robu vesolja.«

»Umetnost damo pogosto v senco. Simbolično je tako ključno, da gre na postajo kolektiven galerijski projekt, s tem se zaznamuje teritorij za kulturo. Da ne pozabimo, da je človek tudi čustveno bitje in da prek umetnosti lahko iz drugega zornega kota podoživljamo Zemljo ter s čustvenim dojemanjem približamo ljudem nove dosežke v tej tehnološki dobi.«