»V času iluzionizma in iluzorne resničnosti (Illusional Reality), ki pod krinko svobode izvaja (popoln) nadzor nad ljudmi in družbo z različnimi sredstvi, političnimi, ekonomskimi, pravniškimi, znanstvenimi, tehnološkimi, psihološkimi, represivnimi v številnih oblikah, se izraz 'svobodni umetnik, umetnica' zdi kot privid, navidezna resničnost (Virtual Reality) in konkretizacija v najširšem pomenu besede. Konkretizacija abstrakcije (Abstraction Concretisation). Medtem ko je iluzorno simulacija stvarnega (Simulational Reality), predstav in stvaritev.«
»Materializacija se skozi procese in postopke uresničuje, misli in zamisli se postavljajo in sestavljajo, predstave postanejo resničnost, delovanje se udejanja v mediju, ki nam je blizu, je enako naš kot (samo)svoj. Slika, računalniška risba, kamnita skulptura vlečejo vrv od pradavnine do tukaj in zdaj, odkrivajo sledi, reanimirajo dogodke in jih podajajo v avtonomnih in avtohtonih lastnih stanjih. Kot kemijske spojine, katerih elementi so komplementarni ne samo v krožnicah, spiralah in privlačnostih, ampak tudi v neprivlačnostih in odbojnostih, ki tvorijo notranje napetosti razstavljenih umetniških del.«
»Če nam jo je lani uspelo umestiti v pomembno javno zbirko na Vzhod Evrope, se je zdaj umestila v dve novi, na Zahod. Za nas, mlado galerijo, so to izjemno lepi in spodbudni rezultati.«
»S preobrazbo vsakega poškodovanega dela v vrsto predmetov nas Cherri opomni, da po izkustvu nasilja nikoli nismo zares enaki.«
»Preudarna postavitev del s premislekom o specifikah galerije in njene neposredne okolice tvori premišljeno celoto, gledalce spodbuja k razumevanju onkraj estetskega in jih želi usmeriti k razmisleku o vprašanju dostopnosti in namembnosti galerijskih prostorov.«
»Do potankosti premišljeni in mojstrsko izvedeni estetski kiparski izdelki so namreč hkrati tudi podporne skulpture, umetnica pa nam s sugestivnimi detajli prišepetava možne načine njihove uporabe.«
»Ne gre za pozive k neodgovorni ali pa morda pretirano angažirani uporabi razstavnih eksponatov, temveč umetnica skozi subtilne geste in rušenje ustaljenih kodov galerijskih navad v zvezi z motrenjem umetniških del predlaga drugačne poglede in širše razumevanje vloge in naloge prostorov umetnosti ter njihove družbene odgovornosti.«
»Med opazovanjem letenja rakete skozi modrino neba sem občutila prav tisto, kar naj bi moja umetniška projekta preprečevala – občutek osamljenosti in domotožja ... in zdi se mi, kot da je del mene, vsaj v senčni obliki, ostal v dveh malih kockah, ki letita proti robu vesolja.«
»Umetnost damo pogosto v senco. Simbolično je tako ključno, da gre na postajo kolektiven galerijski projekt, s tem se zaznamuje teritorij za kulturo. Da ne pozabimo, da je človek tudi čustveno bitje in da prek umetnosti lahko iz drugega zornega kota podoživljamo Zemljo ter s čustvenim dojemanjem približamo ljudem nove dosežke v tej tehnološki dobi.«
»Žal pred izstrelitvijo nismo odštevali, kar naenkrat je bila raketa v zraku. Ko je poletela v vesolje, sem se še bolj zavedela, da nismo tako zelo oddaljeni od vesolja, in začutila krhkost življenja in Zemlje.«
»Gel, ki ga zlahka prepoznamo po značilnem vonju, verjetno predstavlja gledalcu najbolj domači element postavitve, ki pa ga tu, iztrganega iz vsakdanjega konteksta, lahko vidimo v povsem drugačni luči.«
»V tem pogledu ima postavitev veliko skupnega s t. i. liminalnimi prostori, kraji, ki jih doživljamo ne kot prostore z lastno identiteto, ampak kot točke prehoda, kakršne so na primer čakalnice ali letališča.«
»Naša grafična produkcija je res nekaj posebnega in poleg Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani kot specializirane institucije za grafiko res velika redkost v Sloveniji.«