Ključna beseda: filozofija

»Če kaj, kriza pandemije koronavirusa kaže, kako pomembni so javni sistemi in storitve.«

»Glasba lahko pomirja ali žene v beg, vrača vero v življenje ali jo jemlje, je kakofonično prekletstvo ali harmonični blagoslov, posledica ali vzrok, simptom ali zdravilo.«

»Pravzaprav je to predstava za dve vlogi in klavir oziroma za dve vlogi in glasbo. Opisali bi jo lahko tudi kot besedni koncert za dva igralca in glasbo.«

»Ali pa ga, človeka, ne bo.«

»Sekularizacija je zanj dobra stvar, ker se je človeštvo uprlo krščanstvu, ki ni pristno, ki je umaknilo Boga v višave.«

»Vsi smo Kristusi.«

»Ta narod nosi v sebi Kristusa, ta narod bo odrešil svet.«

»Ljudska vera je pomembna zato, ker zanjo Kristus ni neka zgodovinska osebnost izpred dva tisoč let.«

»Aktualne dogodke mojstrsko povezuje s filozofijo in starogrškimi dramami, da pokaže, kako se v družbah širi nasilje in kako se desničarski populizem širi kot virus ter okuži vsa področja življenja.«

»Prva stvar je ponižnost. Ne predlagam je kot moralni princip, tako oduren mnogim ljudem, temveč preprosto kot pojem znanstvene filozofije.«

»Trdim, da je to prekrivanje formalnih premis in dejanskih vedenj danes izjemnega pomena.«

»Surovine tega sveta niso brez meja. Treba se bo resno zamisliti nad odnosom do narave.«

»S tem se odpira možnost njegovega vrednotenja zaradi družboslovne kritične misli, ki se je oblikovala v skupini mladih intelektualcev, se nato izrazila v različnih oblikah, bodisi na literarnem, filozofskem ali družboslovnem področju, skupino pa uvrstila med sočasne evropske intelektualce.«

»Kot mlad filozof je verjel v moč ljudske revolucije, ki pa ni bila izpeljana do konca. Nezmožnost ustvarjanja skupnosti nove revolucionarne družbe je našel v lastniškem odnosu, ki je globoko asocialen. Ko lastniški odnos postaviš v temelj družbe, te ne moreš več graditi.«

»V svojem intelektualnem horizontu je imel vključeno tradicijo fenomenologije, eksistencializma in kritične teorije.«

»Kot da se bogovi igrajo z nami, ko je povedana življenjska zgodba, opazimo, na koliko mestih bi se lahko odvila drugače.«

»Srečen konec ni, ko nihče ne umre. Srečen konec je, ko umrejo zlobni ljudje, ko umrejo tisti, ki si zaslužijo smrt. Očarani smo nad tragično smrtjo velikega, osrednjega lika.«

»Moja zamisel je bila preprosta: obravnavati Sofoklejevo različico kot ločen del razbitega vrča in ga dopolniti z drugimi drobci v upanju, da bo skozi ta proces mogoče spoznati nekaj resnice.«

»Kakšna (in katera?) Antigona bi lahko pravično (objektivno) presodila pogojevanja našega časa?«

»Predstavo si je zamislila kot filozofski in politični eksperiment, ki bo odprl vprašanje grožnje globalnega terorizma.«

»Prevajalka se je suvereno spopadla z zahtevno vsebino Plotinove filozofske mistike; pri tem je pokazala tudi znatno mero občutljivosti do izvirnika ter iznajdljivosti pri slovenjenju filozofskega izrazja, saj se ni mogla opreti na tradicijo, ker so izbrani Plotinovi traktati tokrat prvič prevedeni v slovenščino.«

»Izbira besedja in besednih zvez je natančna, a ni strogo omejena, temveč variira. Prevajalka je za lažje razumevanje mestoma dodala vsebinska dopolnila v oglatih oklepajih, ki olajšajo razumevanje vse prej kot lahkega besedila, obenem pa je s tem tudi jasno razviden prevajalkin vsebinski dodatek; mestoma so kot smiselno dopolnilo v oklepaju dodani transkribirani izvirni izrazi.«

»To ni nekaj samoumevnega. Večina ljudi se rodi, živi in umre, ne da bi za rep ulovila lastne misli.«

»Gesta milosti, ki jo android izkaže Deckardu, v tem prizoru deluje kot vrhunec človeškosti, obenem pa vsebuje božanski moment.«

»Za milost potrebuješ asimetrijo, odpuščanje pa poteka med enakimi.«

»Try again. Fail again. Fail better.«

»Naslov jemlje za izhodišče občutje spodletelosti in neuspeha kritične misli in politike emancipacije spričo vzpona novega populizma, vznika poprej nezamisljivih figur voditeljev, naraščajočih družbenih in ekonomskih protislovij, apokaliptičnih perspektiv globalnih in ekoloških katastrof itd. Neuspeh je izhodišče, ki terja nov angažma mišljenja.«

»Otto, uzrti človek je fascinantna sinteza celotnega Mathieujevega ustvarjanja, saj povezuje filozofsko-znanstveno razmišljanje in ludizem z izleti v kvantno fiziko.«

»Vse to pa v prizadevanju, da bi ponazoril, kako majhen, smešen in nepomemben je človek, vpet v silnice vesolja.«

»Ali obstajajo ljudje, ki ne poskušajo zbežati pred delom, temveč, presenetljivo, pred užitkom? In sicer tako, da ga delegirajo na druge osebe, na živali ali na aparate? Mar uporabljajo snemalne naprave zato, da jim ne bi bilo treba gledati televizijskih serij? Si tiskajo besedila, ali pa si jih shranjujejo na trdi disk, da jim jih ne bi bilo treba brati? Nosijo športne copate, da se jim ne bi bilo treba ukvarjati s športom? Imajo terenska vozila prav zato, da jim ne bi bilo treba voziti po terenu?«