»Pod črto ni Parazit niti komedija niti grozljivka, pa čeprav ima močne elemente obeh žanrov ‒ način, kako režiser na videz brez truda manevrira z njima, je kazalnik njegovega ogromnega dometa. Zdi se, kot da skuša v postmodernistični maniri zamajati temelje srhljivke in v njeno matrico vpisati element anarhije in kaosa.«
»sestavljajo filmi različnih obdobij in različnih žanrov ter eminentnih filmskih avtorjev, med katerimi so tudi Leni Riefenstahl, Miloš Forman, Corneliu Porumboiu, Jorgen Leth«
»Nekje sem prebral, ali pa slišal, da imamo v Sloveniji problem, da ni veliko filmov, v katerih imajo glavno vlogo ženske. Mi imamo dve glavni vlogi, obe ženski, navsezadnje pa sva tudi scenarij napisala skupaj z Nino Pugelj.«
»To je poklon klasičnemu filmu na zelo sodoben način. Vsebuje čustveno potovanje ženske, vključuje pa tudi raznolik spolni in starostni razpon.«
»Ko gledam te konce, se vidi, da država vanje ne vlaga toliko kot v Ljubljano, zato se tam dogaja eksodus mladih. Na ta način sem opazoval situacijo – starega človeka, ki gleda razkroj te družbe, hrkati se pa mora ukvarjati s svojim poslom.«
»Prvič zaradi tega, ker ne verjamem v socialni realizem oziroma rekonstrukcijo historične zgodbe. Vedno mi je bilo čudno, da bi leta 2019 pokazal, kako je zares bilo. Po drugi strani pa gre tudi za to, da ko sem hodil v te kraje, so bili impulzi na neki način vsi nadnaravni, atmosferski, ljudje tam so mi pripovedovali povsem surrealne zgodbe.«
»Po eni strani je bila nagrada prelomnica. Pomenila je veliko priznanje, postal sem prepoznan avtor. Na koncu pa je leto minilo, za film pa nisem dobil sredstev za financiranje. Torej, nagrada je bila pomembna zame, ni pa prinesla tistega, kar bi morala: da bi lahko posnel film.«