Ključna beseda: branje

»Če lahko v samoizolaciji zleknjeni v udoben naslanjač (zbrano) beremo, ne da bi na nas pritiskala preživetvena stiska, spadamo med privilegirane državljane.«

»Mar obstaja še boljši način, kako za kratek čas pozabiti na svojo družino (kar je, priznajmo si, v trenutnih razmerah skoraj nemogoče) kot za kratek čas posvetiti popolno pozornost kakšni drugi?«

»Nacija … je skupina ljudi, ki jih druži skupna zabloda glede njihovih prednikov in skupen odpor do sosedov.«

»si svet ne zasluži / še konca sveta«

»Ker se mi zdi v teh časih knjiga, ki razmišlja o tem, kako razmišljamo o pojmu konca na različnih področjih, nadvse aktualno čtivo.«

»Ponosni smo, da lahko Mohorjeva družba v Celovcu s to akcijo še naprej izpolnjuje svoje poslanstvo utrjevanja slovenskega jezika in ohranjanja kulture.«

»In prebudi se le, če se prebudi bralec.«

»Knjige niso ljubezenska pisma ne ljudem ne krajem, temveč ljubezensko pismo poti.«

»Naša zgodovina in naše zgodbe se gradijo v plasteh, smo več stavb v eni, nobene zares nikoli ne porušimo, vsako novo zgradimo iz prejšnje.«

»Nihče ne more kritiki narediti toliko škode, kot si je lahko naredi sama, in to z načinom pisanja, ki nikogar ne nagovarja.«

»Vse, kar kritiki še manjka, so boljši kritiki: jasni in odločni, predvsem pa bolj samozavestni.«

»Knjige bi morale biti iz DDV-ja popolnoma izločene, ker je nespametno obdavčiti tiskano besedo v tako majhni jezikovni skupnosti, kot je slovenska.«

»Takrat sem se precej poglabljal v raziskave po svetu in vse nedvoumno govorijo o tem, da vsak odstotek znižanja davka pozitivno vpliva na trende, naklado, cene in s tem na bralno kulturo v nekem kulturnem okolju.«

»Tu bi si dovolil tudi izjavo, ki ni samo moja, ampak je splošno znana, da je davek na knjigo oziroma na medije prikrita oblika cenzure v družbi.«

»Če se nam jezikovna identiteta, na podlagi katere sebe razumemo kot narod, ki se je organiziral v državo, ne zdi vredna, da bi jo ohranjali in razvijali, lahko svoj jezik obravnavamo tržno.«

»Slabe razmere na tem področju predvsem odraz radikalno spremenjenih bralnih navad in s tem posledično padanja naklad, padanja finančne moči založniških hiš in posledično zmanjševanja števila zaposlenih avtorjev in novinarjev.«

»Poezija je pot do miru.«

»Knjigo kupiš, ker si misliš, da jo boš prebral. Sanjaš o tem, da jo boš prebral. Po dveh, treh letih jo daš naprej kot darilo nekomu, ki je ne bo prebral.«

»Vendar vemo, da za stvari, ki so nam drage, vedno najdemo čas. To privzgajanje, da najde mlad človek čas za knjigo, se nam zdi eden vodilnih vzgibov tega projekta.«

»Ljudje vedno manj beremo in kupujemo knjige, po drugi strani pa vedno več zahajamo v knjižnice, kar pomeni, da nam ustreza knjižnica kot prostor. Knjižničarji moramo izkoristiti to priložnost in ljudi navdušiti, da bi čim več brali.«

»Za nas je zelo pomembno, da imamo podporo visokih državnih ustanov, kar pomeni, da je država po dolgem času vendarle prepoznala, da je branje zelo pomembno.«

»Želi si, da bi se ljudje bolj zavedali, da branje leposlovja koristi vsakemu posamezniku pri njegovem razvoju in razumevanju družbe.«

»Prostor, ki ga polnijo ideje in besede, je še kako poln in živ. V današnjem svetu se rado pozablja na moč besed, moč idej.«

»Kot nadalje poudarja Veronika Dintinjana, se na moč besed rado pozablja 'morda tudi zato, ker so edine, ki lahko tekmujejo z močjo denarja. In nihče nima monopola nad njimi. Včasih so prav zapuščeni prostori tisti, kjer je največ potenciala, največ svobode za ... nekaj novega. Sicer pa veliko poletno branje poteka vsako leto. In tudi naš vrt bo kmalu spet, kot je bil.'«

»leto za letom ostaja zavezan poudarjanju pomena besed in knjig, pomena znanja in razvoja ter tradiciji druženja vrhunskih ustvarjalk in ustvarjalcev z njihovimi bralci«

»Odprite knjige, odprite ume.«

»Najpogosteje jih namreč beremo sede, in sicer tako, da jih položimo na mizo ali na kolena, mar ne.«

»Knjigi na tvojih kolenih gotovo ni dolgčas. Tisti, ki bere, naj bo otrok ali odrasel, je vendar že sam po sebi mnogo zanimivejši od tistega, ki se knjigo boji prijeti v roke in ki kar naprej hiti, saj nima časa, da bi se usedel in se razgledal okoli sebe.«

»Zamenjevala sem 'b-je' in 'd-je'. Potem pa sem si pomagala s 'Kobijem'. Pobarvala sem si črke in branje je bilo boljše.«

»Najina prvorojenka je z velikim pričakovanjem vkorakala v prvi razred. Že od najranejšega otroštva je zelo rada listala slikanice, veliko smo ji brali, a za “pisalni kotiček” v vrtcu ni kazala zanimanja.«