Zdaj govori starš

»Pomislila sem, da bi pojutrišnjem pomili okna, medtem ko bo Zarja z razredom na izletu.«

»Lahko.«

»Ta bolezen je tako redka, da zdravniki ne vedo veliko o njej. Največ informacij sva našla v skupini na Facebooku, v kateri starši z vsega sveta delijo izkušnje. Tako sva spoznala Špelo. Ta sindrom je tako redek, da se med seboj takoj razumemo.«

»Sin ga je nato odrinil, a ga je župan še enkrat z obema rokama prijel za vrat in ga ponovno začel daviti.«

»To je nehumano.«

»Res je čudovito organizirano, veliko dejavnosti imamo, tako da se imamo res lepo.«

»Ko imaš otroka s posebnimi potrebami, ti res veliko pomeni, da lahko uživajo tudi v takšnih dejavnostih, ki bi jim bile sicer nedosegljive.«

»Odpeljali sva se na Metelkovo na PCR-testiranje, ker so nam na šoli rekli, da je tam testiranje za otroke brez naročanja. Ob prihodu na Metelkovo vratar o tem ni vedel nič, dal mi je telefonsko, naj se naročim. Po več deset poskusih mi je končno uspelo priklicati, obvestili so me, da bo testiranje za otroke med 12. in 14. uro v Stožicah brez naročanja.«

»Moji otroci so umirali zaradi lakote, zato smo jo morali prodati.«

»Potem smo čakali okoli 40 minut zunaj v avtomobilu. Otrok se je zvijal od bolečin, ker ga je tako peklo. Nedopustno je predvsem zato, ker smo čakali v avtu. Bilo bi fer, da se tak za tak primer, za takega malega otroka, da se nas vsaj da v neko izolacijsko sobo, da bi počakal do negativnega izvida testa in bi ta čas mogoče prejel kakšno protibolečinsko tableto.«

»Imel je plenični izpuščaj, ugriznile so ga mravlje, padel je, vendar je živ.«

»Nismo vedeli, da sodeluje v tej igri. Vedeli smo, da hči uporablja TikTok zaradi plesa in gledanja videov. Kako naj bi si sploh zamišljal to grozodejstvo?«

»Nikoli si nismo mislili, da bi lahko bil darovalec on.«

»Ginekologa je opisal kot 'prijaznega, predanega in poštenega videza'.«

»Ne, morebitne okužbe me ne skrbijo. Mislim, da je v šoli dobro poskrbljeno za otroke, tudi informacije so bile dobro podane.«

»V takšni situaciji otrok ne more biti sam.«

»Sem mati samohranilka in doma imam še mlajšo hčerko, zato nisem imela možnosti ostati s sinom v bolnišnici teden dni.«

»Ob tem sem najprej izrazila ogorčenje, kako to, da starš ne more obiskovati svojega otroka.«

»Pojasnil mi je, da bi morali podati drugačna navodila, da bi morala biti upoštevana človeška nota in da se mi opravičuje.«

»Otroci so bili že prej veliko obremenjeni v šoli, zdaj se pa ta stres samo še povečuje, otroke je težko motivirati za to delo, ki je veliko preobsežno.«

»Monika je dobro. Pretresena je, slišala sem njen glas. Bila je objokana, rekla je, da je lačna.«

»Imam pomembno informacijo! Jutri popoldan (po vašem času) končno prejmem zdravilo, do katerega ste mi pomagali VSI VI! Nato bom potreboval nekaj dni počitka, zato se oglasim naslednji teden.«

»Ela je bila vesel otrok. Med šestimi otroki je bila edina, ki je vedno povedala, kaj se dogaja, kaj jo teži, znala je tudi ubesediti svoja čustva.«

»Premalo je bilo radosti, veselja, premalo trenutkov, ko bi se sprostila.«

»Bila je zelo ciljno usmerjena, težila je k popolnosti.«

»Delovala je tako, kot da gre na bolje. Jaz sem bila čisto pomirjena. A se je najbrž takrat že odločila.«

»Vsak tak signal je treba vzeti resno.«

»Nisem vedel, da bodo moji otroci izpostavljeni tako krutim razmeram.«

»Nekega dne je takratna partnerica vzela otroka in vse stvari in se odselila 90 kilometrov stran. Zame je bil to nepopisen šok, nisem vedel, kaj storiti, odšel sem po pomoč k odvetniku in tudi s pomočjo centra za socialno delo mi je uspelo dobiti sina nazaj. To mi je bilo takrat najpomembneje, samo njega imam. Partnerica je takrat skoraj povsem izpraznila hišo, s seboj je odpeljala vse, kar je lahko.«

»Še nikoli mu nisem mogel kupiti igračke, ki si jo je izbral.«