Zdaj govori Salman Rushdie v vlogi pisatelj

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Sem proti vojni, saj v vojni umirajo nedolžni. V vojni je takojšnja žrtev resnica. Vedno je težko presoditi, kaj se v resnici dogaja.«

»Mini Trumpi vznikajo po svetu.«

»Imam skriti vir, ne smem povedati, kje to je.«

»Brez umetnosti bi bili ljudje zelo osiromašeni.«

»Ne maram knjig, ki mi sporočajo, kako naj razmišljam, temveč knjige, ki me napeljujejo k razmišljanju.«

»Zame je bilo nujno, da napišem to knjigo: na ta način sem prevzel nadzor nad tem, kar se mi je zgodilo, in na nasilje odgovoril z umetnostjo.«

»Obstaja nekaj takega, kot je posttravmatska stresna motnja, veste. Ugotovil sem, da je zelo, zelo težko pisati. Usedem se in pišem, pa se nič ne zgodi.«

»Gre za stvari, ki jih napišem in jih naslednji dan izbrišem. Res še nisem prišel iz tega gozda.«

»Vem, kako pomembna je ta nagrada in nekoliko sem prestrašen zaradi seznama prejšnjih nagrajencev, ki mu bo zdaj dodano moje ime. Res sem zelo vesel.«

»Oh, dal vam bom vedeti.«

»Ne berem več tako hitro, kot sem bral prej, vendar ... pišem knjigo.«

»Mislim, da živimo v trenutku, v katerem svoboda izražanja, svoboda založništva v mojem življenju še nikoli ni bila tako ogrožena v zahodnih državah.«

»Svoboda objavljanja je seveda tudi svoboda branja in svoboda pisanja, možnost, da pišeš, kar hočeš ... da lahko izbereš, kaj želiš brati, in da se ne odloča nekdo drug namesto tebe.«

»V državah na Zahodu je do nedavnega vladala precejšnja mera svobode na področju založništva. Zdaj, ko sedim tukaj v Združenih državah, sem soočen z grozovitim napadom na knjižnice in knjige za otroke v šolah.«

»Gre za napad na idejo o knjižnicah. To je precej skrb vzbujajoče in tega se moramo zelo zavedati ter se proti temu zelo močno boriti.«

»Imel sem izjemno srečo. Če bi me napadalec ranil drugje po telesu, bi se moja zgodba končala.«

»Telo ima očitno zelo neverjetno sposobnost zdravljenja.«

»Na tistem kraju žal ni bilo narejenega nič. In to je bila napaka. Ko je tisti človek stekel proti meni, ga ni nihče ustavil.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morala tega sramovati.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in lastniki Dahlove zapuščine bi se morali tega sramovati.«

»Roald Dahl ni bil angel, toda to je absurdna cenzura. Puffin Books in Dahlova zapuščina bi se morali tega sramovati.«

»Imel sem srečo . . . moj glavni prevladujoči občutek je hvaležnost«

»Bil sem že bolje. Toda glede na to, kaj se je zgodilo, nisem tako slabo. Velike poškodbe so v bistvu zaceljene. Imam občutek v palcu in kazalcu ter spodnji polovici dlani. Opravljam veliko ročnih terapij in pravijo mi, da mi gre zelo dobro.«

»Vedno sem se zelo trudil, da ne bi prevzel vloge žrtve«

»No, to vprašanje si zastavljam in ne poznam odgovora nanj. Imel sem več kot 20 let življenja. Torej, ali je to napaka? Poleg tega sem napisal veliko knjig.«

»Rane so bile globoke, prav tako pa je oslepel na eno oko.«

»Če verjamete v vrednost svobode govora, potem morate verjeti v vrednost svobode govora, ki vam ni všeč.«

»Se mu zdi njegovo življenje znova precej normalno.«

»Fantastične zgodbe, čudovite zgodbe vseh vrst.«