Tema: Kulturna dediščina

»Tudi tokrat začenjamo z uvodom, ki povzema bistvene in zanimive poteze avtorskih pisav.«

»Pri Ivanu Tavčarju pa smo izbrali širši razpon zapisov, ki ponujajo uvid v razmisleke o tem zanimivem pisatelju od njegovega časa do danes, pa še avtorjevo refleksijo o lastnem ustvarjanju.«

»Naša sakralna in kulturna dediščina in umetnost bosta tako postali še dostopnejši in privlačnejši, tako za domačine kot za turiste in obiskovalce od vsepovsod.«

»Dediščina tega prostora je naša skupna identiteta ... Če kot družba svojo dediščino prepustimo pozabi, smo kot družina brez prednikov, osamljeni, tavajoči po brezpotjih in brezbrežju misli, kot človek brez spominov.«

»Delo smo si zastavili kot potovanje skozi čas in prostor, skozi katerega spoznavamo raznoliko kulturno dediščino severovzhodne Slovenije ...«

»Eden od osrednjih namenov pri pisanju te knjige je bil pokazati, kako smo neposredni dediči ljudi, ki so v preteklosti tukaj živeli, dediči prostora z vso kulturno raznolikostjo, ki ga definira in nato povratno definira tudi nas.«

»Namesto tega smo izvedli poletne tabore, in sicer v nekoliko večjem številu kot v prejšnjih letih.«

»Srčno upamo, da bomo septembra znova vstopili v šole in spet zagnali določene dejavnosti, saj se že danes pozna ta veliki izpad, da že dve leti nismo prisotni na šolah.«

»Bi bila 100. obletnica Pasolinijevega rojstva 'odlična priložnost' za začetek takšnega 'kulturnega in družbenega projekta'.«

»... ali želite takšno zgradbo preobleči v mikavni kulturni center?«

»To bi preprosto odvrnilo pozornost od glavnega poudarka, ki je ta pošast.«

»Do danes še zmeraj ne vemo: ali je to zdaj spominsko mesto ali bi morali izgraditi stavbo?«

»Skupni ustvarjalni moči dveh držav, narodov in kultur.«

»Krepitvi kohezije obeh narodov, medsebojnega spoštovanja in zbledela spomina na skupno preteklost.«

»Eden tistih redkih umetnostnih zgodovinarjev, ki ga je poznala tako rekoč celotna Slovenija.«

»Številnih knjig, ki so se ohranile v zapuščini Ivana Stoparja, ni mogoče najti v nobeni slovenski javni knjižnici.«

»Michael Steinhardt se pri iskanju naropanih artefaktov ni oziral na zakonitost svojih dejanj, na legitimnost kosov, ki jih je kupoval in prodajal, ali na veliko kulturno škodo, ki jo je povzročal po vsem planetu.«

»Njegovo naprezanje za 'novimi' kosi za razstavljanje in prodajo ni poznalo geografskih ali moralnih meja, kar se odraža tudi v razvejanem podzemlju preprodajalcev antikvitet, kriminalnih združb, pranja denarja in plenilcev grobov, na kar se je zanašal pri širjenju zbirke.«

»Številne antikvitete, ki sem jih identificiral v Steinhardtovi zbirki – v pomoč so mi bili fotografski arhivi, zaplenjeni od obsojenih tihotapcev – so se pojavljale tudi v najuglednejših dražbenih hišah in pri cenjenih prodajalcih.«

»Na Steinhardtov primer sem tožilstvo opozoril novembra 2014, ko sem identificiral izredno redek kipec idola s Sardinije, vreden do 1,2 milijona dolarjev; Steinhardt ga je prodajal s pomočjo dražbene hiše Christie's.«

»Gospod Steinhardt je zadovoljen, da je tožilstvo dolgoletno preiskavo opravilo brez obtožnic, in da se bodo predmeti, ki so bili nezakonito odvzeti lastnikom, vrnili v svoje domovine.«

»Po večernicah nas je taistega dne odpeljal gospod subprior v samostansko zakristijo, pozidano z oboki in debelim zidovjem. V njej je mnogo raznih parametrov precejšnje vrednosti. Potlej nas je po skrivnih stopnicah peljal v knjižnico in še v eno zakristijo, pozidano nad obokom cerkve in spodnje zakristije. V knjižnici vidiš nad dva tisoč knjig iz vseh ved, večinoma na pergamentu, tudi prav starih in s trsom pisanih, ne tiskanih, kakor je danes v navadi.«

»V 60. letih prejšnjega stoletja so v Fontaniggah (južni predel Sečoveljskih solin) opustili še zadnje soline, kjer so sol pridobivali še po srednjeveškem postopku. Že takrat je prvi ravnatelj Pomorskega muzeja, Miroslav Pahor, razmišljal o postavitvi nekakšnega 'solinarskega skansena'. Z Muzejem solinarstva so pred tridesetimi leti uresničili Pahorjevo vizijo in prva solinarska hiša je bila obnovljena leta 1989.«

»Zelo lepo je, da je veliki Ukrajinec Taras Ševčenko našel svoje častno mesto v tem parku med izjemnimi osebnostmi različnih narodov. Njegova navzočnost simbolno poudarja dejstvo integracije Ukrajine v enotno družino evropskih narodov.«

»Ševčenko za Ukrajince pomeni to, kar je Prešeren za Slovence.«

»Veliko njegovih pesmi je po vsebini podobnih Prešernovi poeziji. Oba sta razvijala pronicljive misli.«

»Veseli smo, da je zgodba o Prešernovih sodobnikih tako lepo zaživela. Vsakič, ko opazim, da se kdo od mladih ustavi v parku in si ogleduje kipe Prešernovih sodobnikov ter se fotografira ob njih, čutim zadovoljstvo.«

»Prva tema so človekove pravice kot ideal, h kateremu sodobne civilizacije težijo.«

»Vemo, da so Združeni narodi s svojo Agendo 2030 vsem državam članicam zastavili visoke razvojne cilje.«

»Naletimo na tisto, kar tudi označujemo z besedo kultura, a vedno ji lahko dodamo tudi besedo boj.«