»o nasprotju med antično predstavo poezije in sodobno zavestjo o poeziji, ki jo je kapitalizem postavil na družbeni rob«
»Ker je število stolov na muzejski ploščadi omejeno, na zelenici pa je dovolj prostora za vse obiskovalce, organizatorji pripročajo, da na projekcije s seboj prinesete zložljiv stol, blazino, odejo ali kakšen drug pripomoček za čim bolj udobno spremljanje programa.«
»Filmske industrije nekako ni več. Bedno je. Poslabšalo se je. Vrsta poslov z delitvijo pravic – enakih 50-50 deljenih dobičkov, po stroških, s financerji –, ki sem jih včasih lahko sklepal za svoje filme … Če bi kdo zdaj to predlagal, bi ga izsmejali iz je***e zgradbe.«
»Sem obseden z nadzorom v smislu, da moram vse narediti na svoj način. Vse sodelavce si moram izbrati sam. Končni rez mora biti moj. Produciran mora biti prek mojega lastnega podjetja. In kar zadeva ljudi, ki financirajo filme, jim dovolim, da mi dajo približne opombe, vendar glede na pogodbo nimam nikakršne obveznosti, da jih upoštevam.«
»Ne morem govoriti o podrobnostih, a sestavljamo načrt za film. Napisal sem ga z mislijo na določene igralce, ki jih zdaj poskušam dobiti skupaj. Igralci so kot divje živali, ki jih moram nekako zapreti, ker se jim toliko dogaja. Zato poskušam ujeti nekaj neverjetnih divjih živali – upam, da mi jih bo uspelo ujeti.«
»Čudoviti ljudje so – Danny, Ernie, Harold, Rick Moranis, Annie Potts – res v redu ljudje, ki so imeli dobre kariere. Lepo ravnajo z drugimi. Razumejo, kaj pomeni biti igralec. To je vsestransko sodelovanje.«
»Veliki studii imajo zdaj svoje računalniško generirane metode dela in recepte. Mislim, da dejansko pogledajo, koliko sledilcev na Twitterju ima vsak med nami, in podobno.«