Omemba: Erik Brecelj

»Če bo sprejeta novela zakona o zdravstveni dejavnosti, bo oddelek za plastično in rekonstrukcijsko kirurgijo UKC-ja Maribor zapustilo pet od devetih zaposlenih specialistov.«

»Pri tem zakonu ne smemo razmišljati o tem, kje bodo zdravniki delali in kje bodo smeli delati. Vprašati se moramo, kje bom jaz kot pacient lahko dobil storitev.«

»Vse te stvari, ki jih zakon poskuša urejati, bi morala urediti vodstva zdravstvenih ustanov.«

»Trudimo se dajati pozitivne predloge na zakon. Predvsem opozarjamo na pasti, na sive cone, ki so še v zakonu. V celoti pa se vsi strinjamo, da so spremembe potrebne, da pač tako več ne gre.«

»Veseli me, da so na ministrstvu za zdravje upoštevali predlog strateškega sveta o nagrajevanju vseh zaposlenih vseh v zdravstvenem sistemu.«

»Mislim, da smo jih imeli 43, smo kar garali. Predlogov je ogromno.«

»Več kot 20 let se trudijo, pa ne gre – predvsem spraviti kakovost naprej.«

»Zelo se trudim, da bo končni cilj plačilo zdravnikov in timov, ki delajo boljše.«

»Ne vem, ali imamo res pomanjkanje zdravnikov.«

»Družinski zdravnik Rok Ravnikar, ki je izstopil iz strateškega sveta«

»Kaj dela ministrica, morate njo vprašati. Pripravila je več zakonov.«

»Kaj bomo pa delali na strateškem svetu? Nadaljevali bomo teme, ki smo jih začeli.«

»Takrat smo dobili tudi mi ideje, kako spreminjati zakon o zdravniški dejavnosti. In verjamemo, da prav s to razmejitvijo med javnim in zasebnim, pa nobenega ne bomo prepovedovali, želimo krepiti oboje, bomo pa poskrbeli, da ne bo škodljivega prepletanja.«

»Za teh pet kirurgov ne vem niti imen in priimkov, vem pa, da so bili ti med bolj pridnimi. Verjetno težko gledajo tiste, ki dobivajo enake plače in so manj pridni. Celotno zdravstvo ima to težavo, da ljudje niso plačani po storilnosti, ampak so plačani, če kaj delajo ali če nič ne delajo.«

»Če bo vodstvo v to privolilo, so drugi zdravniki v bolnici bedaki, če ne bodo naredili istega in sami zahtevali podjemne pogodbe z bolnišnico. Saj lahko se gremo to, ampak zavedati se moramo, da Slovenija, ZZZS nima toliko denarja, da bi vse zdravnike plačeval po podjemni pogodbi. Toliko moramo biti realni. Če bodo to naredili, lahko pričakujejo osip vseh zdravnikov.«

»Espejem ne plačujemo ugodnosti iz kolektivne pogodbe: dopustov, bolniških staležev, izobraževanj, regresov in tako dalje. Najamemo jih takrat, ko jih potrebujemo in za točno določeno delo.«

»Mi smo se izogibali izrazu prepoved. Ampak pravila igre, kdo lahko sodeluje v javnem zdravstvu, v javnem sistemu, kakšni so pogoji, da lahko sodeluje z drugimi izvajalci, pod kakšnimi pogoji ... na tem področju je kar neurejeno.«

»To ni nobena skrivnost. To je logični sklep, da neki določeni del delaš drugje, ker je plačilo boljše.«

»Pobuda je prišla iz Celja. Imeli smo strokovne podlage in se na osnovi vseh teh pobud odločili za ta korak.«

»Počasi bi bil tudi čas, da bi začeli meriti kakovost.«

»Mi ne moremo recimo nagrajevati medicinskih sester, zasebniki jih pa lahko. Treba je pogledati, zakaj je to mogoče.«

»En red je treba uvesti, ne more biti tako, da vsak dela, kar hoče.«

»Je pa treba biti realen, slovensko zasebno zdravstvo je številčno slabo razvito.«

»Saj se lahko vsi zmenimo, da bomo dali odpoved v javnem zdravstvu in izsiljevali potem bolnišnice, da nam dajo podjemne pogodbe, ki so bistveno boljše plačane, kot je pač plača po zakonu. To lahko naredimo vsi zdravniki (...), ampak se je treba zavedati, da ima ta malha denarja svoje omejitve. Če se bomo vsi tako obnašali, bo denarja zelo hitro zmanjkalo za zdravljenje, na koncu pa tudi za naše plače.«

»Zdaj so grde stvari za tiste v javnem zdravstvu, lepše pa za koga drugega, zraven pa še dobički in zaslužki.«

»Medicina je veda, ki temelji na dokazih, pri organizaciji zdravstva pa se bolj ali manj obnašamo na pamet.«

»Načeloma ga podpiramo, bi pa radi dorekli še nagrajevanje vseh zaposlenih v javnem zdravstvu, ne le zdravnikov ... Kako stimulirati zaposlene v javnem zdravstvu, da bi želeli ostajati, delati več, bolj kakovostno.«

»Za nas je vsak, ki ima koncesijo, del javnega zdravstva. Govorili smo o prehajanju v javnem zdravstvu, med javnimi zdravstvenimi zavodi in zavodi s koncesionarji in tudi obratno – ni razloga za to, da ne bi lahko koncesionar delal dodatno v javnih ustanovah.«

»Bi bil pa čas, da zdravniške organizacije začnejo izjave v javnosti dajati na podlagi dejstev, na podlagi podatkov. Predvsem pa bi bil čas, da bi zdravniška zbornica malo bolj resno začela ščititi tudi zdravnike v javnem zdravstvu.«

»Evtanazija pomeni sodelovanje ali uboj bolnika in ne pritiče zdravniškemu poklicu, čeprav moramo spoštovati pacientovo voljo, če ne želi nadaljevati zdravljenja.«